UPRS Sodba in sklep III U 133/2023-19

I. Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep o rezultatu izbirnega postopka v prvem prijavnem roku za vpis v prvi letnik v študijskem letu 2023/2024 Visokošolske prijavno informacijske službe Univerze v Ljubljani z dne 19. 7. 2023 (št. prijave 2023511684), se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Povzetek izpodbijane in drugostopenjske odločbe:

1Tožnik je 7. 3. 2023 pri Univerzi v Ljubljani, Visokošolski prijavno-informacijski službi (v nadaljevanju prvostopenjski organ) vložil prijavo za vpis za študijsko leto 2023/2024, in sicer za Visokošolski zavod Akademija za glasbo, za študijski program Glasbena umetnost (1. stopnja, univerzitetni, enopredmetni, 3 letni), smer Jazz. V prijavi je zapisal, da je srednjo šolo končal s poklicno maturo ter da je opravil izpit iz maturitetnega predmeta Glasba - jazz in zabavna glasba.

2Prvostopenjski organ je tožniku 19. 7. 2023 izdal sklep o rezultatu izbirnega postopka v prvem prijavnem roku za vpis v 1. letnik v študijskem letu 2023/2024, št. prijave 2023511684 (v nadaljevanju izpodbijani sklep). S sklepom je prvostopenjski organ tožnika seznanil, da ni sprejet v nobenega od študijskih programov, ki jih je navedel v prijavi za vpis, ker ne izpolnjuje splošnih pogojev za vpis, oziroma ni dosegel zadostnega števila točk, kar je v nadaljevanju sklepa prikazal v tabelah. V tabeli št. 1 je prvostopenjski organ točkoval tožnikov uspeh v srednji šoli. Tožnik je za poklicno maturo prejel 21 točk, za uspeh v 3. in 4. letniku pa še 8 točk. V tabeli št. 2 je prvostopenjski organ prikazal preračunane točke, pomnožene z utežmi (odstotki) v skladu z vpisnimi pogoji. Prvostopenjski organ je tožnika uvrstil pod oznako "J", kar glede na pojasnila črkovnih oznak uvrstitve pomeni, da njegova želja ni uresničena, ker ni opravil izpita iz ustreznega predmeta splošne mature.

3Tožnik je zoper odločitev prvostopenjskega organa vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je leta 2020 opravil poklicno maturo, leta 2023 pa še dodatni predmet glasba. Navedel je tudi, da izpolnjuje pogoj o opravljenem preizkusu glasbeno-umetniške nadarjenosti.

4Univerza v Ljubljani, Komisija univerze za pritožbe kandidatov v prijavno-sprejemnih postopkih (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je tožnikovo pritožbo zavrnila ter odločila, da v postopku niso nastali posebni stroški. V obrazložitvi sprejete odločitve pojasnjuje kakšni so pogoji iz razpisa Akademije za glasbo, Glasbena umetnost, smer Jazz. V nadaljevanju citira določbo 30. člena Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu (v nadaljevanju Pravilnik), po katerem so kandidati, ki so na prijavi na prvem mestu navedli študijski program, za katerega je bil sprejet sklep o omejitvi vpisa, ali študijski program, za katerega se ugotavlja posebna nadarjenost, sposobnost oziroma spretnost, sprejeti v ta študijski program, če izpolnjujejo splošne pogoje za vpis in so dosegli zadostno število točk. Drugostopenjski organ ugotavlja, da je tožnik opravil poklicno maturo srednjega strokovnega izobraževanja "elektrotehnik", moral pa bi opraviti poklicno maturo v štiriletnem srednješolskem programu, kot je določen v razpisu. V skladu s tem tožnik ne izpolnjuje splošnih pogojev za vpis za edino študijsko željo, to je za vpis na Akademijo za glasbo, smer Glasbena umetnost - Jazz. Drugostopenjski organ ugotavlja, da je v izpodbijanem sklepu kot uvrstitev tožnika navedena črka "J", ki pomeni, da želja ni uresničena, ker ni opravljen izpit iz ustreznega predmeta splošne mature, morala pa bi biti navedena črka "H", ki pomeni, da želja ni uresničena, ker kandidat ni končal ustreznega programa smeri srednje šole. Pri izdaji sklepa je bila torej storjena napaka z navedbo napačne črke uvrstitve, vendar pa to ne spremeni dejstva, da tožnik ne izpolnjuje splošnih pogojev za vpis na želeni študijski program in je zato drugostopenjski organ njegovo pritožbo zavrnil.

Povzetek tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe:

5Tožnik je zoper odločitev tožene stranke vložil tožbo v upravnem sporu. Pojasnjuje, da je maja 2023 opravil sprejemne izpite na Akademiji za glasbo in v juniju prejel potrdilo o preizkusu glasbeno-umetniške nadarjenosti in znanja. V izpodbijanem sklepu je bilo navedeno, da ni bil sprejet na želeni študijski program zato, ker naj ne bi imel opravljenega izpita iz ustreznega predmeta splošne mature. V pritožbi zoper to odločitev je pojasnil, da je leta 2020 opravil poklicno maturo po izobraževalnem programu srednjega strokovnega izobraževanja "elektrotehnik", ter da je v letu 2023 opravil še izpit iz splošne mature iz predmeta Glasba na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana.

6Tožnik v nadaljevanju povzema vsebino razpisa Akademije za glasbo za študijsko leto 2023/2024, in to tako za študijski program Glasbena umetnost - vse smeri razen Jazz in za smer Jazz. Razpisni pogoj, kot ga določa točka b) razpisa za smer Jazz, ki omejuje možnost vpisa zgolj na kandidate, ki imajo opravljeno maturo v taksativno določenih izobraževalnih programih, je očitno nerazumen in krši načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave. Ni nobenega razumnega razloga, na podlagi katerega bi bilo mogoče utemeljiti, zakaj bi za smer Jazz v okviru študija glasbene umetnosti obstajali drugačni pogoji glede programa srednjega strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja. Iz javnega razpisa izhaja, da se na študijskem programu prve stopnje Glasbena umetnost izvaja 27 smeri študija, vključno s smerjo Jazz. Za vse preostale smeri, razen za smer Jazz, je kot pogoj določena opravljena poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit splošne mature iz predmeta glasba. Med študijskimi programi, ki so pogoj za vpis za smer Jazz, so programi, ki nimajo nobene povezave s študijem glasbene umetnosti. Če bi za razlikovanje obstajal razumen razlog, bi moral biti stvarno povezan s predmetom urejanja.

7Tožena stranka je kot avtonomna ustanova upravičena sama določati pogoje vpisa oziroma razpisa in zato sodišče ni upravičeno presojati primernosti ali ustreznosti določenega pogoja. To pa ne spreminja dejstva, da morajo biti pogoji skladni z Ustavo in zakonom, kar pa je dolžno preverjati sodišče, torej preverjati, ali je postavljeni pogoj v skladu z načelom enakosti pred zakonom. Ustavna pravica enakosti pred zakonom se odraža v enakopravnem obravnavanju vseh subjektov. Zahteva se, da se bistveno enaki položaji obravnavajo enako, če pa se v bistvenem enaki položaji obravnavajo različno, mora za to obstajati razumen razlog, stvarno povezan s predmetom urejanja. To v konkretnem primeru pomeni, da mora za razlikovanje med kandidatom, ki ima opravljeno poklicno maturo v programih srednjega strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja, ki so navedeni v točki b) razpisnih pogojev za smer Jazz in kandidatom, ki ima opravljeno poklicno maturo iz drugega področja, obstajati razumen razlog, sicer je kršeno načelo enakosti pred zakonom. Tožnik trdi, da je jasno, da takšnega razumnega razloga ni in ga tudi ni mogoče utemeljiti. Sklicuje se tudi na določbo 38. člena Zakona o visokem šolstvu (v nadaljevanju ZVis), ki določa, da je kot pogoj mogoče določiti opravo poklicne mature le s področja, ki je vezano na strokovno področje študija, kar pa v predmetni zadevi ni izkazano.

8Tožnik nadalje navaja, da je v razpisnih pogojih določeno, da se lahko v izjemnih primerih v študijski program za smer Jazz vpiše tudi kandidat, ki ne izpolnjuje vpisnih pogojev iz točk a), b) ali c), izkazuje pa izjemno glasbeno-umetniško nadarjenost in znanje. Do tega, ali tožnik izpolnjuje ta pogoj, se tožena stranka ni opredelila oziroma tega ni obrazložila, kar je bistvena kršitev določb postopka, zaradi katere sprejete odločitve ni mogoče preizkusiti. V zvezi s tem tožnik predlaga zaslišanje A. A., ki bo vedel izpovedati o glasbeno-umetniški nadarjenosti tožnika.

9Tožnik trdi, da je bilo s spremembo vpisnih pogojev za študijsko leto 2023/2024 poseženo v njegove pričakovane pravice. Tožnik je srednješolsko izobraževanje začel v šolskem letu 2016/2017, ko na skoraj nobeni fakulteti Univerze v Ljubljani ni bil zahtevan pogoj ustreznega srednješolskega programa, pač pa kot pogoj za vpis na univerzitetni študij zahtevana le poklicna matura iz kateregakoli srednješolskega izobraževalnega programa ter oprava splošne mature iz določenega predmeta. Tako je bilo tudi na Akademiji za glasbo, vse do študijskega leta 2023/2024, ko so se za smer Jazz, ki je sicer nova smer, uvedle prej opisane omejitve. Če bi bil tožnik seznanjen s takimi omejitvami, bi na podlagi tega lahko sprejel odločitev glede vpisa na srednješolski program. Ker pa teh omejitev ni bilo, se je tožnik v letu 2020/2021 tudi vpisal na Konservatorij za glasbo in opravil izpit iz splošne mature iz predmeta Glasba. S pogoji, ki so sedaj določeni za smer Jazz, je bilo torej poseženo v pričakovane pravice tožnika. Tožnik razume, da se pogoji spreminjajo, je pa razumno pričakovati, da se naslovnike, ki jih sprememba zadeva, o tem predhodno obvesti in jim omogoči, da se pričakovani spremembi prilagodijo. Zato meni, da tudi iz tega razloga tožena stranka ne bi smela upoštevati pogojev iz točke b) razpisa za študijski program Glasbena umetnost, smer Jazz.

10Tožnik sodišču predlaga, naj v predmetni zadevi odloči v sporu polne jurisdikcije, in sicer naj tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi ter ga nadomesti s sklepom, da je tožnik v študijskem letu 2023/2024 sprejet v 1. letnik študijskega programa Univerze v Ljubljani, Akademije za glasbo, Glasbena umetnost, Jazz, enopredmetni, univerzitetni, izredni študij. Študijsko leto se namreč začne 1. 10. 2023, in kolikor bi se zadeva vrnila v fazo odločanja k prvostopenjskemu organu, bi s tem poteklo bistveno več časa, tožniku pa bi nastala praktično nepopravljiva škoda, saj bi lahko izgubil več let študija. Podrejeno predlaga, naj se izpodbijani sklep odpravi ter zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. V vsakem primeru naj mu tožena stranka povrne tudi stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

11Na podlagi tretjega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožnik sodišču predlaga, naj v zadevi izda začasno odredbo. Če ta ne bi bila izdana, bi tožniku nastala težka in praktično nepopravljiva škoda. Brez začasne odredbe bo tožnik na odločitev sodišča čakal vsaj 2 leti, verjetno še več, s čimer pa mu bo onemogočena možnost izobraževanja na želenem študijskem programu, pa četudi izpolnjuje vse zakonito postavljene pogoje za vpis, kar izkazuje s priloženimi dokazili. Tožnik bi moral torej brez začasne odredbe še leta čakati na pravico do študija na Akademiji za glasbo. Četudi bi s tožbo uspel, bi bila pravica do študija takrat že izvotlena, saj bi se bil v vmesnem času prisiljen zaposliti, izgubil pa bi tudi stik z instrumentom. Te škode ni mogoče popraviti oziroma odpraviti, saj gre za izgubo večih let študija in tudi večletnega dela, ki ga je tožnik vložil v to, da bi lahko študiral na Akademiji za glasbo. Take škode ni mogoče odvrniti na noben drug način. Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani je edina akademija za glasbo v Sloveniji, kar pomeni, da tožnik nima možnosti vpisa pri kakšni drugi ustanovi. Poleg tega so mimo tudi vsi razpisni roki. Tožnik se je sicer prijavil tudi na drugi prijavni rok, vendar pa gre pričakovati, da bo tožena stranka do njegove prijave zavzela enako stališče, torej odločila, da ne izpolnjuje pogojev za vpis. Z ugoditvijo tožnikovemu predlogu za izdajo začasne odredbe tudi ne bi bila v ničemer prizadeta javna korist. Tožnik se je prijavil na izredni študij, ki bi ga plačal sam, s svojimi sredstvi. Prav tako ne bi bili oškodovani drugi študentje, saj omejitve vpisa ni bilo in torej tožnik drugim ne bi odvzel mesta za študij. Predlagana začasna odredba je zato sorazmerna in ne posega v javno korist.

12Tožnik sodišču zato predlaga, da izda začasno odredbo, s katero naj določi, da je tožena stranka dolžna tožniku v roku 48 ur od izdaje začasne odredbe priznati pravico do študija na študijskem programu Akademije za glasbo, Glasbena umetnost, smer Jazz, enopredmetni, izredni študij, do pravnomočne odločitve v predmetni zadevi, vse ob predpostavki izpolnitve pogojev za napredovanje v višji letnik, kolikor do pravnomočne odločitve ne bi prišlo do konca študijskega leta 2023/2024. Tožena stranka mora tožniku v istem roku izdati sklep, da je sprejet v 1. letnik prej navedenega študijskega programa in da mu je priznana začasna pravica do študija po tem programu, ob predpostavki izpolnitve pogojev za napredovanje v višji letnik pa mu omogočiti nadaljevanje študija. Tožena stranka naj mu tudi povrne vse stroške za izdajo začasne odredbe.

Povzetek odgovora tožene stranke na predlog za izdajo začasne odredbe:

13Tožena stranka v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe sodišču predlaga, naj tožnikov predlog zavrne, tožnik pa naj ji povrne stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da tožnik večinoma ne zahteva ureditve spornega razmerja, ampak priznanje pravic, ki jih s tožbo ne uveljavlja. V tožbi je tožnik postavil primarni in podrejeni zahtevek glede vpisa v študijski program. Primarno zahteva odpravo sklepa in njegovo nadomestitev s sklepom, da je v študijskem letu 2023/2024 sprejet v prvi letnik študijskega programa, podrejeno pa odpravo sklepa in vrnitev zadeve toženi stranki v ponovno odločanje. Ker torej tožnik s tožbo ne uveljavlja zahtevka za priznanje pravice do študija in pravice do napredovanja v višji letnik, tega ne more doseči z začasno odredbo. Tožena stranka sicer ne izdaja odločb o pravici do študija ali o pravici do napredovanja oziroma nadaljevanja študija in se zato tožniku teh pravic ne more priznati niti z začasno odredbo. Sklicuje se na ustaljeno sodno prakso Upravnega sodišča o namenu ureditvenih začasnih odredb v upravnem sporu in pogojih za njihovo izdajo ter meni, da v konkretni zadevi predpostavke za izdajo take začasne odredbe niso izpolnjene, saj tožnik ni izkazal težko popravljive škode, njegov predlog pa tudi ne prestane testa reverzibilnosti.

14Tožena stranka meni, da tožnik ni navedel nobene konkretne škode, ki mu neposredno grozi zaradi izpodbijanega sklepa, niti ni predložil relevantnih dokazov o škodi. Njegovo sklicevanje na dolgotrajnost sodnega postopka ni upoštevno, saj začasne odredbe ni mogoče izdati kot ukrepa za preprečitev nastanka negativnih učinkov predolgega sojenja oziroma sojenja v nerazumnem roku.

15Tožnik zaradi morebitne zaposlitve v vmesnem času ne more biti oškodovan, saj se ne dojema kot škodljiva. Glede očitka, da bo izgubil stik z instrumentom, pa tožena stranka ugotavlja, da ni podana neposredna vzročna zveza med spornim pravnim razmerjem in zatrjevanimi posledicami, ki jih tožnik dojema kot škodljive. Tega "stika" tožnik ni pridobil pri toženi stranki, niti mu ga ta ni odvzela z izpodbijanim sklepom, tako da ohranitev tega "stika" še vedno ostaja v izključni tožnikovi domeni. Tožnikove navedbe o večletnem študiju in trudu, da bi na Akademiji za glasbo študiral na smeri Jazz, so zavajajoče, saj gre za povsem novo smer študija, ki je bila predstavljena šele letos pomladi. Vsi vpisni pogoji za vpis na študij so bili znani že od objave študijskega programa Glasbena umetnost, smer Jazz in jih je razpis le povzel. Ob oddaji prijavnega obrazca na razpis je tožnik potrdil, da je z vsebino razpisa za vpis, na katerega se je prijavil, seznanjen. V zelo podobni zadevi I Up 311/2016 je Vrhovno sodišče pojasnilo, da zaradi zavrnitve vpisa kandidatu ne nastane težko popravljiva škoda niti mu takšna škoda ne grozi, saj se bo v primeru ugodilne sodbe lahko naknadno vpisal oziroma mu bo pridobitev zaželene izobrazbe omogočena, če, oziroma ko bo izpolnil zahtevane pogoje za vpis.

16Tožena stranka navaja, da bi bila z izdajo začasne odredbe oškodovana javna sredstva in s tem tudi javna korist v primeru, da sodišče pozneje ne bi ugodilo tožnikovi tožbi. Tožnik bi bil v tem času vpisan na študij, do katerega ne bi bil upravičen, poleg tega pa bi lahko koristil tudi druge pravice in ugodnosti, ki izhajajo iz statusa študenta, določene v 69. členu ZVis. Nenazadnje, drugi krog vpisa še ni zaključen in zato ni znano, ali bo na smeri Jazz prišlo do omejitve vpisa, kar pomeni, da so tožnikove navedbe, da zaradi začasne odredbe ne bodo oškodovani drugi kandidati, preuranjene in nedokazane.

17Po mnenju tožene stranke predlagana začasna odredba tudi ne prestane testa reverzibilnosti, kar je pogoj za izdajo ureditvene začasne odredbe. Kadar sta tožbeni zahtevek in zahtevek za izdajo začasne odredbe istovetna, je začasno odredbo dovoljeno izdati le pod pogojem, da bi bilo, kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, v primeru izdaje sodbe, s katero bi sodišče tožbo zavrnilo, mogoče za toženo stranko vzpostaviti prejšnje stanje in odpraviti posledice začasne odredbe. V konkretnem primeru bi tožnik z vpisom na študij pridobil vrsto pravic, ki izhajajo iz statusa študenta in mu pridobljenih koristi naknadno ne bi bilo mogoče odvzeti. Prav tako ni možno za nazaj razveljaviti opravljenih študijskih obveznosti in morebitne diplome, če bi tožniku uspelo diplomirati pred odločitvijo sodišča v zadevi. Ker posledic izdane začasne odredbe ni mogoče odpraviti, to že samo po sebi predstavlja težko (ne)popravljivo škodo toženi stranki in javnemu interesu.

Povzetek odgovora tožene stranke na tožbo:

18Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da razpisni pogoj na študijskem programu Glasbena umetnost - smer Jazz, ki omejuje vpis kandidatom z opravljeno poklicno maturo na le nekatere smeri tega izobraževanja, ni očitno nerazumen in ne krši načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave. Za različne vpisne pogoje kandidatov s poklicno maturo na različnih smereh študijskega programa Glasbena umetnost, ki veljajo le izjemoma v 2-letnem prehodnem obdobju, so podani stvarno upravičeni razlogi. Z začetkom študijskega leta 2023/2024 je začel veljati spremenjen univerzitetni študijski program Glasbena umetnost. V študijskem programu 2022/2023 je bilo določeno, da se lahko na ta študij med drugim vpiše kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit splošne mature iz predmeta glasba. V tem študijskem letu se je ta pogoj spremenil tako, da se lahko vpiše, kdor je opravil poklicno maturo v programih srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja: aranžerski tehnik, fotografski tehnik, gastronomija, gastronomski tehnik, gastronomija in turizem, gastronomija in turizem (slepi in slabovidni), gastronomsko-turistični tehnik, geodetski tehnik, grafični tehnik, medijski tehnik, tehnik oblikovanja; ter izpit iz splošne mature iz predmeta glasba.

19K vsebini razpisov za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2023/2024 je dne 3. 1. 2023 dala soglasje tudi Vlada. 13. 3. 2023 je pristojni minister izdal sklep o dopolnitvi razpisa in rok za vpis podaljšal za teden dni. Kot izhaja iz obrazložitve sklepa, je minister naknadno ugotovil, da so bili pogoji za vpis, ki jih glede poklicne mature določata drugi in tretji odstavek 38. člena ZVis, spremenjeni brez ustreznega prehodnega obdobja. Zaradi preprečitve diskriminacije dijakov, ki so se ob enakem pravnem stanju vpisovali v univerzitetne študijske programe v preteklih letih oziroma tistih, ki se vpisujejo v letošnjem letu na Univerzo v Mariboru, se je v razpisu določil prehodni rok dveh let. S tem je minister na podlagi prvega odstavka 79. člena ZVis zagotovil enako obravnavo vseh kandidatov, ki bodo opravili poklicno maturo in se želijo vpisati v univerzitetni program ene od slovenskih univerz. Z dvema dopisoma z dne 16. 3. 2023 je ministrstvo pojasnilo, da spremenjeni vpisni pogoji veljajo šele za študijsko leto 2025/2026. Dvoletno prehodno obdobje je bilo torej določeno le za spremembo vpisnih pogojev na obstoječih študijskih programih, ne velja pa to za novo smer Jazz, ki pred študijskim letom 2023/2024 še ni obstajala in zato za to smer ni bilo treba določiti prehodnega obdobja. Zaradi uvedbe dvoletnega prehodnega obdobja glede vpisnega pogoja poklicne mature na vseh smereh študijskega programa Glasbena umetnost, ki so obstajale v letu 2022/2023, torej tožnik niti ni mogel biti diskriminiran, saj se je vpisal na novo smer Jazz in je zato v bistveno drugačnem položaju od kandidatov, ki so se vpisali na stare smeri. Ta nova smer je bila zainteresirani javnosti predstavljena šele letos pomladi, zato se tožnik ni mogel več let pripravljati za vpis na to študijsko smer in tudi ne more uveljavljati sodnega varstva na podlagi pričakovanih pravic. Vpisni pogoji so bili znani že od objave študijskega programa Glasbena umetnost, smer Jazz, in jih je razpis za študijsko leto 2023/2024 le povzel. Ob oddaji prijavnega obrazca je tožnik izrecno potrdil, da je seznanjen z vsebino razpisa za vpis.

20Sprememba pogoja glede opravljene poklicne mature za vpis na študijski program Glasbena umetnost je bila nujno potrebna zaradi odprave neskladja vpisnih pogojev z drugim odstavkom 38. člena ZVis. To neskladje je v letu 2021 ugotovila Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljevanju NAKVIS) v postopku podaljšanja akreditacije tožene stranke. NAKVIS je v dopisu z dne 10. 8. 2021 toženo stranko opozorila na nezakonitost vpisnih pogojev, ki so omogočali vpis kandidatom z opravljeno poklicno maturo na kateremkoli strokovnem področju in ji naložila, da mora z uporabo ustrezne klasifikacije naprej presoditi, ali je določen srednješolski izobraževalni program z istega strokovnega področja kot univerzitetni študijski program, šele nato pa izmed srednješolskih izobraževalnih programov, ki sodijo v isto strokovno področje, izbrati srednješolske izobraževalne programe, katerih zaključek omogoča kandidatom vpis na predmetni univerzitetni študijski program z istega strokovnega področja. Toženi stranki je grozilo, da ji zaradi ugotovitev NAKVIS ne bo podaljšana akreditacija, če ne bi odpravila neskladja z 38. členom ZVis. NAKVIS je odobril vsebinsko presojo srednješolskih študijskih programov glede namožne klasifikacije (Klasius-P-16, FORS, ARRS, CERIF), nakar je Univerzitetna služba za kakovost, analize in poročanje pripravila prevajalnik, ki so ga članice tožene stranke uporabile pri pripravi sprememb pogojev za vpis.

21Od takrat se pri toženi stranki za ugotavljanje ustreznosti programov za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z univerzitetnimi študijskimi programi glede na strokovno področje uporablja aplikacija Prevajalnik programov, ki je javno dostopna na spletni strani tožene stranke. V bazo so vključeni vsi študijski programi, ki so v letu 2020/2021 omogočali vpis dijakom s poklicno maturo. Aplikacija omogoča pregled ujemanja/ustreznosti študijskih programov glede na prej navedene različne klasifikacije, primerja klasifikacijsko področje izbranega študijskega programa s klasifikacijskim področjem srednješolskega strokovnega ali poklicno tehniškega programa, primerja najvišji nivo klasifikacije in prikaže katerikoli srednješolski program, ki se ujema glede na področje. Viri podatkov so javno dostopni, in sicer srednješolski programi, študijski programi, klasifikacije, šifranti. Za študijski program Glasbena umetnost se z uveljavljenimi klasifikacijami izpišejo srednješolski programi, ki jih je kot pogoj za vpis na smer Jazz pri kandidatih z opravljeno poklicno maturo določila tožena stranka in tako ravnala v skladu z drugim in tretjim odstavkom 38. člena ZVis ter z zahtevami NAKVIS, ki jo je o spremembah tudi obvestila, NAKVIS pa je te spremembe sprejela kot ustrezne.

22V konkretnem primeru ni bilo podlage za izjemni vpis tožnika, saj ta na preizkusu glasbeno-umetniške nadarjenosti ni bil ocenjen z oceno "izjemno umetniško nadarjen". Postopek preizkusa nadarjenosti ureja Pravilnik o preizkusu glasbeno-umetniške nadarjenosti in znanja za prvostopenjska univerzitetna študijska programa Glasbena umetnost in Glasbena pedagogika. Po tem pravilniku vodi postopke preizkusa Komisija za preizkus, ki jo imenuje senat akademije iz vrst svojih pedagogov. Komisija je pri delu samostojna, rezultate preizkusa pa odda v pisni obliki v študentski referat, ta pa posreduje prvostopenjskemu organu. Gre za strokovno oceno komisije, ki je dokončna in je kandidati ne morejo izpodbijati s pravnimi sredstvi. Tožnik je preizkus opravil uspešno, vendar pa komisija pri njem ni prepoznala izjemne umetniške nadarjenosti, zaradi česar tožnik ne izpolnjuje pogojev za izjemni vpis po šestem odstavku 38. člena ZVis. Tožnik v predhodnem postopku pri toženi stranki tudi ni zatrjeval, da izkazuje izjemno glasbeno-umetniško nadarjenost in znanje in so zato te navedbe tožbena novota.

23Tožena stranka nasprotuje predlogu tožnika, naj sodišče odloči v sporu polne jurisdikcije, saj bi s tem sodišče grobo poseglo v njeno avtonomijo. Tudi sicer ni nobene potrebe za odločanje o stvari, saj lahko tožena stranka tožnika naknadno sprejme na podlagi drugega odstavka 39. člena Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne, tožniku pa naloži, da mora toženi stranki poravnati njene stroške postopka.

Povzetek prve pripravljalne vloge tožnika:

24Tožnik navaja, da ni sporno, da gre pri smeri Jazz za novo smer, in to za novo smer znotraj študijskega programa Glasbena umetnost. Ta se deli na več študijskih smeri, zato morajo biti temeljni vpisni pogoji enaki. S smerjo Jazz se ni razpisal nov študijski program poleg Glasbene umetnosti in Glasbene pedagogike pri Akademiji za glasbo, ampak je bila zgolj razpisana nova smer znotraj istega programa Glasbene umetnosti. Študijski program ni isto kot smer, kar želi predstaviti toženka in kar npr. izhaja iz 81. člena ZVis. Če se razpiše smer študija znotraj programa, za program veljajo enaki razpisni pogoji za vse potencialne prijavitelje, pa tudi število razpisnih mest je enotno za celoten študijski program in ne za vsako smer posebej. Tudi Prevajalnik programov, na katerega se sklicuje tožena stranka, ne dopušča, da bi se znotraj programa izbirala dodatna smer, pač pa je mogoče izbrati zgolj program, saj za smeri znotraj programa veljajo enaki osnovni razpisni pogoji. Ko je tožena stranka določala nove razpisne pogoje, ni določila pogojev za vsako smer posebej, ampak so bili določeni enotni razpisni pogoji za vse smeri znotraj Glasbene umetnosti. Tožnik je zato upravičeno pričakoval, da bodo za vse smeri znotraj študijskega programa Glasbene umetnosti veljali isti pogoji, to je, da se kot pogoj šteje ustrezna poklicna matura, opravljena v kateremkoli srednješolskem programu. Kolikor bi za različne smeri obstajali različni splošni pogoji, bi tožnik lahko pričakoval, da se bodo na novih smereh razpisali drugačni razpisni pogoji, tega pa v konkretni zadevi ni bilo. S tem, ko se je za študijsko leto 2023/2024 določilo drugačne razpisne pogoje le za smer Jazz, prihaja do neenake obravnave, ki ni utemeljena na stvarno utemeljenih in razumnih razlogih. Za druge smeri bodo drugačni razpisni pogoji stopili v veljavo šele v študijskem letu 2025/2026. Tožnik meni, da je treba zadevo gledati širše, tako kot je to storilo ministrstvo, ko je zaznalo, da bi prišlo do diskriminacije dijakov, ki so se ob enakem pravnem stanju vpisovali v univerzitetne študijske programe v preteklih letih. Prav do takšne diskriminacije pa je prišlo v obravnavanem primeru, saj, četudi je smer Jazz nova smer, gre še vedno za smer znotraj istega študijskega programa, kar pa pomeni, da so študentje znotraj tega študijskega programa obravnavani neenako, za kar ne obstaja noben razumen razlog.

25Tožnik navaja, da to, da je z izbiro domnevno ustreznih srednješolskih programov za vpis, ki jih je določila tožena stranka, nekaj narobe, izhaja iz javno dostopnih podatkov, pri čemer se sklicuje na članek "Diskriminacija dijakov s poklicno maturo", ki je bil objavljen v časopisu Delo, enako pa je na to opozoril tudi nekdanji dekan Filozofske fakultete ... v članku "Vpis na fakultete: namesto kakovosti diskriminacija". Zgolj dejstvo, da naj bi NAKVIS aplikacijo Prevajalnik programov potrdila kot ustrezno, še ne pomeni, da so srednješolski programi, ki naj bi bili šteti kot ustrezni, tudi dejansko taki. Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da je tožena stranka celo sama opozarjala na nezakonitost omejitve vpisa z določitvijo ustreznih srednješolskih programov brez ustreznega prehodnega obdobja in na to, da je ravnanje NAKVIS, ki je zahtevala takojšnjo omejitev vpisa, nezakonito, se pa sedaj v odgovoru na tožbo sklicuje prav na ravnanja tega organa.

26ZVis določa, da je kot pogoj za vpis mogoče določili, da ima dijak opravljeno poklicno maturo s področja, ki je vezano na strokovno področje študija. Če se določa ustrezne programe, mora biti izkazano, da gre za strokovno povezano področje in da je posledično dijak, ki je opravil poklicno maturo s tega področja, bolj primeren za študij kot drug dijak, ki je opravil poklicno maturo s področja, ki ne bi bilo šteto kot ustrezno. Tega tožena stranka v odgovoru na tožbo ni uspela pojasniti, pač pa se zgolj sklicuje na aplikacijo oziroma orodje, ki je bilo pripravljeno v te namene. Ni pa srednješolskih programov pregledala po vsebini in ni presodila, ali so res takšni, ki so povezani s strokovnim področjem in da zato obstaja stvarno razumen in utemeljen razlog, da se vpis dovoli zgolj dijakom, ki so opravili maturo z določenega področja. Namesto tega je tožena stranka le pojasnila, da je ustrezne programe določila aplikacija in da naj bi te potrdila NAKVIS. Drugi odstavek 38. člena ZVis ne določa, da bi se morala za določitev ustreznega strokovnega področja uporabljati klasifikacija Klasius-P-16 ali kakšna druga klasifikacija, pač pa določa, da mora iti za isto strokovno področje. Sklicevanje na klasifikacijo ali prevajalnik programov torej ne more biti dovolj za utemeljitev zakonitosti in ustavnosti pogojev, ki so določeni za vpis na določeno smer študijskega programa. Tožena stranka bi morala pojasniti na podlagi kakšnih vsebinskih kriterijev naj bi se štelo, da je določen program povezan s študijem Glasbene umetnosti, smer Jazz. Le v primeru, če za to obstoji stvarno razumen vsebinski razlog, je takšno razlikovanje upravičeno.

27Univerza je pri določanju razpisnih pogojev avtonomna, morajo pa biti razpisni pogoji določeni v skladu z zakonom in Ustavo. Če niso, je intervencija sodišča nujna in utemeljena, kar velja tudi za obravnavani primer. Tožena stranka nima diskrecije, da bi postavila pogoje, ki niso skladni z drugim odstavkom 38. člena ZVis.

28Navajanje tožene stranke, da naj tožnik v predhodnem postopku pri toženi stranki ne bi bil zatrjeval, da izkazuje izjemno glasbeno-umetniško nadarjenost in znanje in naj bi bile zato njegove navedbe novote, so neutemeljene in kontradiktorne. Tožena stranka po eni strani navaja, da bi moral tožnik izjemno umetniško nadarjenost zatrjevati, po drugi strani pa navaja, da lahko komisija kandidata oceni s tako oceno, kar pomeni, da o tem presoja brez predloga kandidata. V vsakem primeru bi se tožena stranka do tega morala opredeliti.

29Glede zahteve za izdajo začasne odredbe tožnik navaja, da sta izobrazba in šolanje tako pomembna, da sta z Ustavo zavarovana dobrina. S posegom v to pravico bi prišlo do nastanka težko oziroma nepopravljive škode, ki je prepričljiva in verjetna. Za študij na Akademiji za glasbo je bistveno, da je študent prisoten že od začetka, saj velik del programa predstavljajo vaje inštrumenta z mentorji, česar pa ni mogoče nadoknaditi. Tožniku bi nastala tudi nepremoženjska škoda v obliki izgubljenega študijskega leta, kar je težko popravljiva škoda. Tožnik je vložil veliko truda, da je izpolnil pogoje za študij na študijskem programu Glasbena umetnost. Res je, da s statusom študenta pridobi tudi nekatere druge pravice, vendar pa gre za stroške, ki so za državo minimalni in ni mogoče govoriti o prikrajšanju javnih sredstev. Navedbe tožene stranke, češ da bi lahko bili zaradi začasne odredbe oškodovani drugi kandidati, ne držijo, saj je bilo na izrednem študiju razpisanih 13 mest, prijavljenih pa je bilo le 6 kandidatov. Ne držijo pa niti navedbe tožene stranke glede testa reverzibilnosti, saj se lahko, če tožnik s tožbo ne bi uspel, v skladu s Statutom Univerze v Ljubljani odvzamejo pridobljeni strokovni oziroma znanstveni nazivi, in to v primerih, ki jih določa 176. člen Statuta. Vzpostavitev prejšnjega stanja je torej mogoča.

Povzetek prve pripravljalne vloge tožene stranke:

30Tožena stranka navaja, da vztraja pri vseh razlogih sprejete odločitve, do česar se je natančno opredelila v odgovoru na tožbo, ki ga v ključnih poudarkih povzema. Pojasnjuje, da je bilo po dopolnitvi vpisnih pogojev ministrstvo seznanjeno, da se v študijskem letu 2023/2024 za študijski program Glasbena umetnost uporabljajo različni vpisni pogoji za stare smeri in novo smer Jazz, vendar pa ministrstvo v tem ni prepoznalo nobene diskriminacije niti ni zahtevalo poprave razpisa, kot je to zaradi spremembe starih vpisnih pogojev predhodno storilo s sklepom z dne 13. 3. 2023 in dvema dopisoma z dne 16. 3. 2023.

31Tožnik si napačno razlaga drugi odstavek 38. člena ZVis, ki določa okvir za določitev vpisnih pogojev za kandidate z opravljeno poklicno maturo. Po tej določbi pridejo v poštev izključno tisti programi za pridobitev srednje strokovne izobrazbe, ki so z istega strokovnega področja kot univerzitetni študijski program, na katerega se želijo vpisati kandidati. Tožena stranka je pri določitvi vpisnih pogojev za študijski program Glasbena umetnost upoštevala najširši možen obseg srednješolskih programov na področju humanistike, kamor je uvrščena glasbena umetnost. Na podlagi dopisa NAKVIS je prevajalnik tožene stranke zajemal vse možne klasifikacije: Klasius P-16, FORD, ARRS in CERIF. V nadaljevanju tožena stranka predstavlja primer delovanja prevajalnika za poklic geodetski tehnik. Ker se področje geografije in geodezije glede na Evropsko klasifikacijo raziskovalne dejavnosti (CERIF) uvršča v isto podpodročje, je v prevajalniku pri uvrščanju geodetskega tehnika to upoštevano tudi pri klasifikaciji ARRS.

32Tožniku ne koristi sklicevanje na medijske objave, prav tako tudi ne pavšalna kritika prevajalnika. Tožnikova izobrazba sama zase predstavlja stvarno utemeljen razlog, zaradi katerega tožnik ne izpolnjuje pogoja iz drugega odstavka 38. člena ZVis za vpis na želeni univerzitetni študijski program. Tožnik ima pridobljeno poklicno maturo s področja elektrotehnike, ki nima ničesar skupnega s humanistiko. Iz povedanega sledi, da tožnik ni bil diskriminiran ne pri določitvi vpisnih pogojev za novo smer Jazz ne pri uvedbi prehodnega obdobja glede uporabe prejšnjih vpisnih pogojev za vpis na stare smeri študijskega programa Glasbena umetnost.

33V odgovoru tožene stranke o neupoštevanju "izjemne umetniške nadarjenosti" ni kontradiktornosti. Strokovna komisija je tožniku po preizkusu dala končno oceno "opravil". V pritožbi tožnik ni uveljavljal nobenega razloga v zvezi z izvedbo oziroma oceno preizkusa nadarjenosti in se zato pritožbenemu organu s tem vprašanjem ni bilo treba ukvarjati. Ker tožnik vsebinsko ni izčrpal pravnih sredstev glede možnosti izjemnega vpisa, tožba v tem delu ni dovoljena.

34V zvezi z začasno odredbo si tožnik napačno razlaga odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 311/2016. V tej zadevi je namreč Vrhovno sodišče kot relevantno upoštevalo možnost vpisa tožnice na Zdravstveno fakulteto, čeprav je želela študirati medicino. S tega vidika je tožnik v neprimerljivo boljšem položaju, saj bi se lahko vpisal na katerokoli drugo smer študijskega programa Glasbena umetnost in se v primeru uspeha s tožbo pozneje prepisal na smer Jazz. Ker bo sodišče tožbo obravnavalo prednostno, so deplasirane trditve o težko popravljivi škodi.

Povzetek poteka glavne obravnave:

35Sodišče je v 25. 10. 2023 v navzočnosti tožnika, njegovega pooblaščenca ter pooblaščenca tožene stranke opravilo narok za glavno obravnavo, na katerem sta obe stranki vztrajali pri svojih stališčih, ki sta jih sodišču predstavili v pisnih vlogah.

36Pooblaščenec tožnika je glede na zadnjo pripravljalno vlogo tožene stranke z dne 19. 10. 2023 navajal, da se glede trditve, da naj ne bi prišlo do diskriminacije, sklicuje na svoje dosedanje navedbe. Ni namreč stvarno razumnega razloga, da znotraj istega programa lahko študirajo tudi študentje s srednješolsko izobrazbo elektrotehnika in da to ni mogoče le za smer Jazz. Glede predstavitve delovanja prevajalnika za primer geodetskega tehnika, je pooblaščenec tožnika izpostavil, da ne klasifikacija Klasius P, ki je bila predlagana s strani NAKVIS, niti evropska klasifikacija CERIF geodetskega tehnika ne uvrščata med humanistične vede. V to področje ni geodezija uvrščena niti po klasifikaciji ARRS, je pa med humanistične vede uvrščena geografija, vendar pa je prevajalnik na podlagi mešanja kriterijev iz več klasifikacij kljub temu tudi geodeziji dodal oznako 6 (humanistika), za kar pa ni nobene podlage. To po prepričanju pooblaščenca tožnika še dodatno kaže, da ni razumnih razlogov za razlikovanje.

37Na opisane navedbe je pooblaščenec tožene stranke odgovoril, da očitki o nerazumni določitvi vpisnih pogojev za vpis na študijski program Glasbena umetnost, smer Jazz ne držijo. S primerom izobrazbe geodetskega tehnika je bilo pokazano, da je bil pri določitvi vpisnih pogojev spoštovan drugi odstavek 38. člena ZVis, saj po klasifikaciji ARRS srednješolski program geodetski tehnik sodi na področje humanistike oziroma pod področje geografije, humanistika pa predstavlja tisto skupno področje, iz katerega mora biti pridobljena srednja strokovna izobrazba za vpis na omenjeni študijski program. Za določitev vpisnih pogojev zadostuje, da področje poklicne mature ustreza enemu od štirih možnih klasifikatorjev. V obravnavani zadevi pa tožnik ni z ničemer izkazal, da bi njegova pridobljena srednja strokovna izobrazba na področju elektrotehnike spadala na isto strokovno področje kot študijski program Glasbena umetnost.

38Sodišče je v dokaznem postopku izvedlo dokaze z vpogledom v listine upravnega spisa (tožnikova prijava za vpis v študijsko leto 2023/2024 z dne 7. 3. 2023 št. 2023-511684; pregled podrobnosti prijavne vloge iz sistema eVŠ-VIP; zapisnik preizkusa glasbeno umetniške nadarjenosti in znanj za tožnika pri Akademiji za glasbo dne 19. 5. 2023, s prijavnico - za teorijo glasbe; zapisnik preizkusa glasbeno umetniške nadarjenosti in znanj za tožnika pri Akademiji za glasbo dne 19. 5. 2023, s prijavnico - za jazz trobento; sklep o rezultatu izbirnega postopka v prvem prijavnem roku za vpis v prvi letnik v študijskem letu 2023/2024, št. 2023511684 z dne 19. 7. 2023 (izpodbijani sklep); e-pošta tožnika z dne 24. 7. 2023 in odgovor Vpis UL istega dne; tožnikova pritožba zoper izpodbijani sklep z dne 24. 7. 2023; odločba Komisije univerze za pritožbe kandidatov v prijavno-sprejemnih postopkih št. 2023511684-odl z dne 9. 8. 2023 (drugostopenjska odločba) z vročilnico; zapisnik 1. seje Komisije univerze za pritožbe kandidatov v prijavno-sprejemnih postopkih z dne 9. 8. 2023 - del, ki se nanaša na tožnika; obvestilo tožnika o vloženi tožbi, naslovljen na toženo stranko in Akademijo za glasbo z dne 4. 9. 2023); nadalje z vpogledom v potrdilo o preizkusu glasbeno-umetniške nadarjenosti in znanja za tožnika št. SI-5062/2223 z dne 28. 6. 2023; v razpis za vpis na univerzitetni študijski program prve stopnje Glasbena umetnost pri Akademiji za glasbo za študijsko leto 2023/2024; v obvestilo Državnega izpitnega centra Ljubljana o uspehu tožnika pri splošni maturi iz predmeta glasba - jazz in zabavna glasba št. 60320-231-612864 z dne 10. 7. 2023; v obvestilo Elektrotehniške in računalniške šole Nova Gorica o uspehu tožnika pri poklicni maturi št. 60320-4005160-92-201 z dne 7. 7. 2020; v spričevalo Elektrotehniške in računalniške šole Nova Gorica o poklicni maturi za tožnika št. 60320-400516S-62-201 z dne 7. 7. 2020; v potrdilo o zaključku študija Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani za tožnika št. 00359/2023 z dne 29. 6. 2023; v podatke študijskega programa Glasbena umetnost za študijsko leto 2022/2023; v podatke študijskega programa Glasbena umetnost za študijsko leto 2023/2024; v sklep Vlade RS o soglasju k vsebini razpisov za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2023/2024 št. 60301-1/2023/8 z dne 31. 1. 2023; v sklep Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije o dopolnitvi razpisa in rok za vpis v dodiplomske in enovite študijske programe v študijskem letu 2023/2024 št. 6037-2/2023-1 z dne 13. 3. 2023; v dopisa Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije št. 6037-15/2022/118 z dne 16. 3. 2023 in št. 6037-15/2022/120 z dne 16. 3. 2023; v poročilo NAKVIS o podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda z dne 6. 7. 2021 (uvod in zadnji del poročila); v dopis NAKVIS št. 6031-3/2019/24 z dne 10. 8. 2021 (podaljšanje akreditacije Univerze v Ljubljani); v dopis Univerze v Ljubljani, naslovljen na NAKVIS št. 002-3/2019 z dne 4. 4. 2022 (spremembe vpisnih pogojev prvostopenjskih univerzitetnih študijskih programov in enovitih magistrskih študijskih programov članic Univerze v Ljubljani); v izsek zapisnika 5. seje Komisije Senata UL za dodiplomski študij z dne 7. 6. 2022 - Predstavitev metodologije prevajalnika programov; v izpis rezultatov Prevajalnika programov po klasifikaciji Klasius P16, FORD, ARRS in CERIF za študijski program Glasbena umetnost; in v Pravilnik o preizkusu glasbeno-umetniške nadarjenosti in znanja za prvostopenjska univerzitetna študijska programa glasbena umetnost in glasbena pedagogika, sprejet na seji Senata Akademije za glasbo dne 27. 2. 2023; ter z zaslišanjem tožnika.

39Dokazne predloge za vpogled v razpise Akademije za glasbo za vsa študijska leta od 2016/2017 dalje; v članek Diskriminacija dijakov s poklicno maturo, objavljen v časopisu Delo dne 16. 2. 2023; v članek Vpis na fakultete: namesto kakovosti diskreditacija, avtorja T. T., objavljen na disenz.net dne 10. 3. 2023; v prijave v prvem prijavnem roku z dne 7. 4. 2023; v razpredelnico o prostih mestih in prijavah v drugem prijavnem roku za Akademijo za glasbo, program Glasbena umetnost; ter za zaslišanje B. B. in A. A. kot prič, je sodišče zavrnilo, kar bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju te sodbe.

40Tožnik je v svoji izpovedi povedal, da se je po končani srednji šoli pred tremi leti vpisal na Fakulteto za elektrotehniko, obenem pa še na Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, in sicer za področje glasbeno teoretičnih predmetov s ciljem, da opravi peti predmet iz področja splošne mature. Vedel je namreč, da je to eden od pogojev za vpis na Akademijo za glasbo, smer Glasbena umetnost. V letošnjem letu je zaključil s študijem na Fakulteti za elektrotehniko, opravil pa je tudi maturo iz predmeta glasba - jazz in zabavna glasba, nakar je oddal prijavo za vpis na študij pri Akademiji za glasbo za novo smer Jazz. Po prijavi je dobil vabilo na sprejemni preizkus, čez nekaj časa še rezultate tega preizkusa, nato pa 21. 7. 2023 sklep, da ni sprejet na želeni študij. V tem sklepu je bilo zapisano, da je razlog za zavrnitev v tem, da nima splošne mature, po pritožbi pa se je pojasnilo zavrnitve popravilo v toliko, da je bilo navedeno, da nima ustrezne smeri srednješolske izobrazbe. Vpisne pogoje si je pred vpisom pregledal, vendar pa jih ni razumel v smislu, da naj ne bi imel ustrezne srednješolske izobrazbe za vpis na želeno smer študija. Razumel je, da mora opraviti splošno maturo iz petega predmeta, kar je tudi upošteval. Vedel je tudi, da je treba opraviti sprejemni preizkus. To, da nima ustrezne srednješolske izobrazbe za vpis, pa je izvedel šele po tem, ko mu je bil izdan izpodbijani sklep oziroma drugostopenjska odločba. Nikoli ni razmišljal, da bi bila njegova srednješolska izobrazba lahko ovira pri vpisu na študij in tega vse do zavrnitve vpisa tudi ni vedel. Ob vpisu na srednjo šolo je razmišljal, da bi rad študiral nekaj v zvezi z glasbo, ni pa konkretno razmišljal prav o študiju na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer takrat smeri Jazz niti še ni bilo. O tem, da bi se vpisal na Akademijo za glasbo, je začel resneje razmišljati približno pred enim letom, ko se je pričelo govoriti, da se bo odprla nova smer Jazz in je to videl kot priložnost za vpis na ta študij. Takrat se je tudi pričel resneje pripravljati na vpis. V drugem razpisnem roku se je še enkrat vpisal in to na isto smer, saj se želi ukvarjati prav s področjem jazza.

K točki I izreka:

41Tožba je utemeljena.

42Sodišče je pri odločanju izhajalo iz določb ZVis, ki Univerzo opredeljujejo kot avtonomni, znanstvenoraziskovalni, umetniški in izobraževalni visokošolski zavod s posebnim položajem (prvi odstavek 6. člena ZVis). Univerza deluje po načelu avtonomije, ki se med drugim zagotavlja tudi z izdelavo in sprejemom študijskih programov (6. alineja drugega odstavka 6. člena ZVis). Državljani Republike Slovenije imajo pravico do izobraževanja na visokošolskih zavodih pod enakimi pogoji, pri čemer podrobnejše pogoje, tudi pogoje v zvezi s pravicami in dolžnostmi študentov, določi minister, pristojen za visoko šolstvo (prvi in sedmi odstavek 7. člena ZVis). Študijske programe za pridobitev izobrazbe in študijske programe za izpopolnjevanje sprejme senat univerze na predlog senata članice univerze oziroma senat samostojnega visokošolskega zavoda (prvi odstavek 32. člena ZVis). Študijske programe je treba akreditirati pri NAKVIS, s čimer postanejo javno veljavni in se objavijo najkasneje do razpisa za vpis (drugi odstavek 32. člena ZVis). Enako velja tudi v primeru spremembe obveznih sestavin študijskih programov (peti in šesti odstavek 32. člena ZVis). Študijski programi za pridobitev izobrazbe prve in druge stopnje imajo več obveznih sestavin, med drugim tudi pogoje za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa (4. alineja tretjega odstavka 35. člen ZVis). V študij po univerzitetnem študijskem programu na posameznem strokovnem področju se lahko vpiše tudi, kdor je opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja ter izpit iz enega od predmetov mature; ustrezni program in predmet mature pa se določita s študijskim programom (drugi in tretji odstavek 38. člena ZVis). Umetniška akademija lahko s svojim študijskim programom določi, da se v študij vpiše tudi, kdor ne izpolnjuje teh pogojev, izkazuje pa izjemno umetniško nadarjenost (šesti odstavek 38. člena ZVis).

43Sodišče ugotavlja, da se je vprašanje ustreznosti razpisnih pogojev v preteklih študijskih letih, ki so dopuščali, da so se v več študijskih programov, ki so jih izvajale članice Univerze v Ljubljani, lahko vpisali tudi kandidati, ki so (poleg ostalih pogojev) opravili poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu (in ne le z istega strokovnega področja, kot je bil želeni študij) in izpit iz ustreznega predmeta splošne mature, izpostavilo v postopku podaljšanja akreditacije te univerze v letu 2021. V poročilu z dne 6. 7. 2021 je NAKVIS zapisala svojo ugotovitev, da taka ureditev (ki je veljala tudi pri Akademiji za glasbo) ne sledi določbi 38. člena ZVis in Univerzo v Ljubljani pozvala, naj to neskladnost odpravi. V dopisu št. 6031-3/2019/24 z dne 10. 8. 2021, ki ga je NAKVIS naslovila na Univerzo v Ljubljani, je podrobneje pojasnila svoje stališče ter izpostavila, da mora biti program za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja, kot je univerzitetni študijski program, na katerega se vpisujejo kandidati ter da je zato treba to najprej presoditi z uporabo ustrezne klasifikacije, šele nato pa izmed srednješolskih izobraževalnih programov, ki sodijo v isto strokovno področje kot želeni univerzitetni študijski program, izbrati tiste srednješolske programe, katerih zaključek kandidatom omogoča vpis.

44Po prejetem mnenju NAKVIS se je Komisija Senata UL za dodiplomski študij na 5. redni seji dne 7. 6. 2022 seznanila z metodologijo prevajalnika programov, ki ga je pripravila Univerzitetna služba za kakovost, analize in poročanje, in to po tem, ko je NAKVIS omogočil presojo po klasifikacijah Klasius P-16, FORD, ARRS in CERIF z načrtom, da članice univerze popravijo svoje vpisne pogoje, vse pa s ciljem pravilnega upoštevanja določbe drugega odstavka 38. člena ZVis. Uporaba tega prevajalnika za študijski program Glasbena umetnost pri Akademiji za glasbo je pokazala ujemanje tega programa s programi srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja: aranžerski tehnik, fotografski tehnik, gastronomija, gastronomski tehnik, gastronomija in turizem, gastronomija in turizem (slepi in slabovidni), gastronomsko-turistični tehnik, geodetski tehnik, grafični tehnik, medijski tehnik, tehnik oblikovanja (ki jih je Akademija za glasbo povzela v razpisne pogoje za smer Jazz za študijsko leto 2023/2024). O tem je Univerza v Ljubljani seznanila NAKVIS že z dopisom št. 002-3/2019 z dne 4. 4. 2022, k spremenjeni vsebini razpisov za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2023/2024 pa je s sklepom št. 60301-1/2023/8 z dne 31. 1. 2023 svoje soglasje podala tudi Vlada RS. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je Univerzi v Ljubljani s sklepom št. 6037-2/2023-1 z dne 13. 3. 2023 dodatno naložilo, da dopolni vpisne pogoje razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2023/2024 tako, da določi dveletni prehodni rok za spremenjene vpisne pogoje, rok za vpis pa se podaljša za teden dni. V kasnejših dopisih z dne 16. 2. 2023 je ministrstvo še pojasnilo, da ta sklep pomeni, da za študijsko leto 2023/2024 veljajo pogoji za vpis, kot so bili objavljeni v razpisu za predhodno študijsko leto (torej 2022/2023) ter da se novi pogoji upoštevajo šele v razpisu za študijsko leto 2025/2026. V sklepu z dne 13. 3. 2023 je ministrstvo pojasnilo, da bi s takojšnjo uveljavitvijo novih razpisnih pogojev prišlo do diskriminacije tistih dijakinj in dijakov, ki so se ob enakem pravnem stanju vpisovali v univerzitetne študijske programe v preteklih letih, s prehodnim obdobjem pa se bo zagotovila enaka obravnava vseh kandidatov, novi kandidati pa s tem ne bodo pahnjeni v slabši položaj glede na njihove vrstnike v preteklih letih.

45Akademija za glasbo je v razpisu za študijsko leto 2023/2024 razpisala dva univerzitetna študijska programa prve stopnje: Glasbena umetnost in Glasbena pedagogika. Na univerzitetnem študijskem programu prve stopnje Glasbena umetnost je razpisala 27 smeri študija, med njimi prvič smer Jazz. Določila je, da se v ta študijski program, in sicer za vse smeri, razen za smer Jazz, lahko vpiše: a) kdor je opravil splošno maturo; b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz splošne mature iz predmeta glasba; in c) kdo je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program ali kdor je po 1. 6. 1995 opravil zaključni izpit na srednji glasbeni šoli. Določila je še, da morajo vsi kandidati opraviti preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti in znanja. Za vpis na smer Jazz je določila enake pogoje, kot so navedeni v točkah a) in c), tudi pogoj opravljenega preizkusa glasbeno-umetniške nadarjenosti in znanja, v točki b) pa za razliko od drugih smeri določila, da se lahko v to smer študijskega programa vpiše, kdor je opravil poklicno maturo v programih srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja: aranžerski tehnik, fotografski tehnik, gastronomija, gastronomski tehnik, gastronomija in turizem, gastronomija in turizem (slepi in slabovidni), gastronomsko-turistični tehnik, geodetski tehnik, grafični tehnik, medijski tehnik, tehnik oblikovanja; ter izpit iz splošne mature iz predmeta glasba (kar vse potrjujejo tudi podatki študijskega programa za študijsko leto 2023/2024). Akademija za glasbo v predhodnih letih smeri Jazz v študijskem programu Glasbene umetnosti ni razpisala (kar dokazujejo tudi podatki študijskega programa za študijsko leto 2022/2023) in je torej to smer v študijskem letu 2023/2024 razpisala prvič. Med strankama ni sporno, da so v predhodnih študijskih letih za vpis v študijski program Glasbene umetnosti veljali enaki pogoji, kot so veljali tudi za vpis v študijski program 2023/2024, razen za smer Jazz, in je zato sodišče dokazni predlog za vpogled v razpise Akademije za glasbo za vsa študijska leta od 2016/2017 dalje zavrnilo kot nepotreben.

46Dejansko stanje zadeve med strankama ni sporno. Tožnik je 7. 7. 2020 opravil poklicno maturo in pridobil srednjo strokovno izobrazbo po izobraževalnem programu srednjega strokovnega izobraževanja elektrotehnik (obvestilo Elektrotehniške in računalniške šole Nova Gorica o uspehu tožnika pri poklicni maturi št. 60320-4005160-92-201 z dne 7. 7. 2020 in spričevalo Elektrotehniške in računalniške šole Nova Gorica o poklicni maturi za tožnika št. 60320-400516S-62-201 z dne 7. 7. 2020). Po zaključeni srednji strokovni šoli je, kot je povedal v svoji izpovedi, nadaljeval s študijem na Fakulteti za elektrotehniko in ga zaključil z dnem 29. 6. 2023, ko je pridobil naziv diplomirani inženir elektrotehnike (potrdilo o zaključku študija Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani za tožnika št. 00359/2023 z dne 29. 6. 2023). Pojasnil je, da se je obenem vpisal tudi na Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani s ciljem, da opravi peti predmet splošne mature. Izpit iz predmeta splošne mature Glasba - jazz in zabavna glasba je tožnik opravil 10. 7. 2023 pri Državnem izpitnem centru v Ljubljani (obvestilo Državnega izpitnega centra Ljubljana o uspehu tožnika pri splošni maturi iz predmeta glasba - jazz in zabavna glasba št. 60320-231-612864 z dne 10. 7. 2023).

47Tožnik je prijavo za vpis v študijsko leto 2023/2024 (št. prijave 2023-511684), in sicer za vpis na Akademijo za glasbo, študijski program Glasbena umetnost, smer/modul Jazz, univerzitetni, enopredmetni, 3 letni (kar izhaja iz podatkov prijavne vloge iz sistema eVŠ-VIP) vložil 7. 3. 2023. Dne 19. 5. 2023 je tožnik pri Akademiji za glasbo opravil preizkus glasbeno umetniške nadarjenosti in znanj, in sicer iz predmeta Teorija glasbe in iz predmeta Jazz trobenta. Iz zapisnikov o preizkusih izhaja, da je ta preizkus opravil, enako pa to izhaja tudi iz potrdila o preizkusu glasbeno-umetniške nadarjenosti št. SI-5062/2223, ki mu ga je Akademija za glasbo izdala 28. 6. 2023. Iz tega potrdila izhaja še, da je bil tožnikov preizkus ocenjen s končno oceno "opravil".

48Prvostopenjski organ je tožnika z izpodbijanim sklepom seznanil, da ni sprejet v želeni študijski program, ki ga je navedel v prijavi za vpis, in to iz razloga, ki ga je označil s črko "J", kar pomeni, da ni opravil izpita iz ustreznega predmeta splošne mature. Tožnik je 24. 7. 2023 na toženo stranko naslovil elektronsko pošto, v kateri je navedel, da je pri prvostopenjskem organu prejel ustno pojasnilo, da ni sprejet na želeni študijski program, ker da ne izpolnjuje vpisnih pogojev, sklepa o tem pa ni prejel. V odgovoru, ki ga je tožnik prejel istega dne, je tožena stranka pojasnila, da tožnik na želeni študij ni sprejet zato, ker ne izpolnjuje splošnih pogojev za vpis, saj je opravil poklicno maturo v programu elektrotehnik ter citirala del razpisa, ki se nanaša na vpis pri Akademiji za glasbo, Glasbena umetnost, smer Jazz. Pojasnila je še, da je vpis mogoč tudi za kandidate, ki sicer ne izpolnjujejo vpisnih pogojev, izkazujejo pa izjemno glasbeno-umetniško nadarjenost in znanje, ki pa ga podeli Akademija za glasbo. Tožnik je istega dne, torej 24. 7. 2023, vložil pritožbo zoper izpodbijani sklep, ki pa jo je drugostopenjski organ zavrnil. V obrazložitvi je odločitvi prvostopenjskega organa pritrdil, spremenil pa razloge za zavrnitev tožnikove prijave. Pojasnil je, da je prvostopenjski organ v obrazložitvi kot razlog za zavrnitev tožnikove vloge nepravilno navedel črko "J" (neopravljeni izpit iz ustreznega predmeta splošne mature), namesto da bi navedel črto "H", to je, da tožnik ni končal ustreznega programa smeri srednje šole. Tak zaključek izhaja tudi iz zapisnika 1. seje Komisije univerze za pritožbe kandidatov v prijavno-sprejemnih postopkih z dne 9. 8. 2023 v delu, ki se nanaša na tožnika. Tožnik je po prejemu odločitve o njegovi pritožbi zoper izpodbijani sklep vložil tožbo v upravnem sporu, o tem pa toženo stranko seznanil z dopisom z dne 4. 9. 2023, s katerim jo je pozval k ugodni rešitvi zadeve.

49Sodišče na tem mestu ugotavlja, da je tožnik kot enega od tožbenih ugovorov uveljavljal tudi, da se tožena stranka ni opredelila, ali izpolnjuje izjemno glasbeno-umetniško nadarjenost in znanje, kar bi mu omogočalo vpis za želeni študijski program, ne glede na izpolnjevanje razpisnih pogojev. Sodišče tak tožbeni ugovor zavrača, prvenstveno zato, ker tožnik tega ugovora ni uveljavljal v pritožbi zoper izpodbijani sklep in se zato tožena stranka v drugostopenjski odločbi do tega ni bila niti dolžna opredeljevati. S tem, ko je tožnik ta ugovor uveljavljal šele v tožbi, gre za nedovoljeno tožbeno novoto. Po določbi tretjega odstavka 20. člena ZUS-1 namreč stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Sodišče je zato dokazni predlog tožnika za zaslišanje A. A., ki naj bi potrdil, da je tožnik izjemno glasbeno-umetniško nadarjen, zavrnilo. Ne glede na to, pa predloženi dokazi tudi sicer ne izkazujejo, da bi v primeru tožnika lahko govorili, da izpolnjuje izjemno glasbeno-umetniško nadarjenost in znanje. Na podlagi Pravilnika o preizkusu glasbeno-umetniške nadarjenosti in znanja za prvostopenjska univerzitetna študijska programa Glasbena umetnost in Glasbena pedagogika je eden od pogojev za vpis na študij pri Akademiji za glasbo tudi opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti in znanja. Preizkus opravijo kandidati pred Komisijo za preizkus, ki jo sestavljajo pedagogi Akademije za glasbo. Po končanem preizkusu se kandidatom izda potrdilo o preizkusu z doseženim rezultatom. Kandidata, ki pri preizkusu iz glavnega predmeta (v tožnikovem primeru je to predmet Jazz trobenta) izkaže izjemne umetniške sposobnosti, komisija oceni z oceno "izjemno umetniško nadarjen" (tretja alineja 2.2.1 točke prej navedenega pravilnika), tožnikov preizkus pa je bil ocenjen z oceno "opravil".

50Sodišče ugotavlja, da med strankama ni sporno, da ima tožnik opravljeno maturo v programu srednjega strokovnega izobraževanja elektrotehnik, kar ne ustreza pogojem razpisa Akademije za glasbo za vpis na univerzitetni študijski program prve stopnje Glasbena umetnost, smer Jazz za študijsko leto 2023/2024. Sporno tudi ni, da je Univerza v Ljubljani avtonomna ustanova in je sama upravičena določati pogoje za vpis kandidatov na razpisane študijske programe. Sporno pa je, ali je tožena stranka s tem, ko je za vpis v študijskem letu 2023/2024 na študijski program Glasbena umetnost, smer Jazz določila drugačne pogoje od drugih smeri v okviru tega študijskega programa, ravnala v nasprotju z načelom enakosti oziroma ali je s tem, ko je te pogoje upoštevala pri obravnavi tožnikove vloge za vpis, tožnika postavila v neenakopraven položaj glede na kandidate, ki so se vpisovali na druge smeri študijskega programa Glasbena umetnost.

51Sodišče se uvodoma pridružuje stališču NAKVIS, da ureditev, po kateri se lahko na univerzitetni študijski program vpiše vsak kandidat, ki ima opravljeno poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz splošne mature iz določenega predmeta, ni v skladu z določbo drugega odstavka 38. člena ZVis. Ta določba je jasna - v študij po univerzitetnem študijskem programu na posameznem strokovnem področju se namreč lahko vpiše tudi, kdor je opravil poklicno maturo po ustreznem programu (torej ne kateremkoli) za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja (torej ne kateregakoli) ter izpit iz enega od predmetov mature. Na drugačno presojo ne moreta vplivati članka, na katera se sklicuje tožnik (članek Diskriminacija dijakov, objavljen v časopisu Delo in članek Vpis na fakulteto: namesto kakovosti diskreditacija, objavljen na disenz.net), saj članki niso pravna podlaga za odločanje, pa tudi sicer je univerza, kot avtonomni zavod s posebnim položajem, tista, ki v okviru načela avtonomije izdeluje in sprejema študijske programe (tudi njihove spremembe), ti pa postanejo javno veljavni takrat, ko jih akreditira NAKVIS. Sodišče je zato dokazna predloga za vpogled v prej navedena članka zavrnilo, saj ne gre za primerna dokaza za odločanje v zadevi.

52Ne glede na opisano stališče sodišča o vsebini drugega odstavka 38. člena ZVis, pa je v predmetni zadevi sporna odločitev tožene stranke zato, ker je določila različne razpisne pogoje za kandidate, ki so se prijavili za vpis v študijski program Glasbena umetnost v smereh, ki so se izvajale že v preteklih študijskih letih, in kandidate, ki so se prijavili za vpis v ta študijski program za smer Jazz. Četudi je tožena stranka brez dvoma avtonomna glede razpisovanja študijskih programov, mora kandidatom zagotavljati izobraževanje pod enakimi pogoji (7. člen ZVis). Povedano drugače, kljub avtonomiji je določitev vsebinsko različnih pogojev znotraj istega študijskega programa po presoji sodišča dopustna le, če tako razlikovanje vsebinsko utemeljujejo vnaprej določeni kriteriji razlikovanja, ki morajo biti v razumni povezavi s ciljem uskladitve vpisnih pogojev po drugem odstavku 38. člena ZVis. Sodišče je moralo zato presoditi, ali je tožena stranka pojasnila, po katerih kriterijih je smer Jazz tako različna od drugih smeri znotraj istega študijskega programa Glasbena umetnost, da se za to smer že v študijskem letu 2023/2024 zahteva izpolnjevanje pogojev, ki jih določajo novi razpisni pogoji, medtem ko se bodo za vse druge smeri ti razpisni pogoji upoštevali šele v študijskem letu 2025/2026.

53Sodišče ugotavlja, da smer Jazz od preostalih smeri v študijskem programu Glasbena umetnost brez dvoma loči to, da je ta smer v študijskem letu 2023/2024 razpisana prvič. Na tej podlagi tožena stranka tudi utemeljuje, da je prav zato morala za to smer upoštevati tiste pogoje, ki jih bodo kandidati na preostalih smereh morali izpolnjevati šele po prehodnem dvoletnem obdobju, to je v študijskem letu 2025/2026, kot je to določilo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Ministrstvo je to zahtevo utemeljilo s pojasnilom, da bi bili kandidati za vpis na te študijske smeri pahnjeni v slabši položaj glede na njihove vrstnike, ki so se na študijski program Glasbene umetnosti vpisovali v preteklih letih in bi jih zato takojšnja uveljavitev novih razpisnih pogojev diskriminirala. Tožena stranka, ker je smer Jazz nova smer, utemeljuje, da se za to smer novi razpisni pogoji uveljavijo takoj, saj prav zato, ker ta smer do tega študijskega leta še ni bila razpisana, kandidati ne morejo biti postavljeni v slabši položaj glede na predhodna študijska leta.

54Sodišče za tako stališče tožene stranke ne najde oprijemljivega razloga oziroma razloga, da bi se smer Jazz, pa četudi je to nova smer, zgolj zaradi tega obravnavala drugače od drugih smeri znotraj istega študijskega programa. Ker se zgolj zato, ker je smer Jazz nova smer v študijskem programu Glasbena umetnost, za vpis na to smer zahteva izpolnjevanje novih vpisnih pogojev že v študijskem letu 2023/2024, za ostale smeri znotraj istega študijskega programa pa šele v študijskem letu 2025/2026, so po presoji sodišča kandidati za vpis na to novo smer postavljeni v slabši položaj od kandidatov, ki se vpisujejo na druge, že prej obstoječe smeri znotraj istega študijskega programa. Sodišče v pojasnilih tožene stranke namreč ne najde vsebinsko podprtega razloga, ki bi kandidatom za vpis na študijski program Glasbena umetnost, smer Jazz "odrekal" prehodno obdobje, ki velja za druge smeri istega študijskega programa.

55Sodišče meni, da je pri presoji treba upoštevati, da je temeljna "enota" študijski program, in ne smer znotraj študijskega programa. To izhaja tako iz določb ZVis, kot tudi dejstva, da se akreditira študijski program in ne smer znotraj tega študijskega programa (tako tudi v Merilih za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov). Tudi NAKVIS, ki je presojal vlogo tožene stranke za podaljšanje akreditacije v letu 2021, je govoril o neustreznosti splošnih pogojev za vpis v študijske programe. Mnenje sodišča zato je, da ima tožena stranka v okviru svoje avtonomije brez dvoma pravico, da znotraj študijskega programa za vsako od smeri določi posebne vpisne pogoje, vendar pa le v okviru splošnih pogojev, ki veljajo za vse smeri znotraj študijskega programa enako. Zgolj dejstvo, da se smer znotraj študijskega programa uvaja prvič, torej po presoji sodišča ni razlog, ki bi dopuščal drugačno obravnavo študentov, ki se vpisujejo v to smer študijskega programa od študentov, ki se vpisujejo na smeri, ki so bile razpisane že v predhodnih študijskih letih. Tožena stranka vsebinskih razlogov, zakaj naj bi za smer Jazz v študijskem programu Glasbene umetnosti v letošnjem študijskem letu veljali drugačni splošni vpisni pogoji kot za druge smeri znotraj istega študijskega programa, vsebinsko ni pojasnila, pač pa se je (poleg sklicevanja, da je ta smer razpisana prvič) sklicevala na klasifikacije oziroma prevajalnik programov. Četudi bi sprejeli stališče, da je tožena stranka pri določitvi pogojev za vpis kandidatov na študijski program Glasbena umetnost, smer Jazz, upravičeno uporabila pogoje, ki bodo za preostale smeri znotraj tega študijskega programa pričele veljati šele v študijskem letu 2025/2026 zato, ker gre za nov program, pa velja po mnenju sodišča ugotoviti, da je prevajalnik programov, na katerega se je oprla, zgolj orodje, ki samo po sebi ne daje vsebinskih odgovorov, torej ne pojasnjuje, zakaj so programi srednjega strokovnega izobraževanja, ki jih je tožena stranka navedla v točki b) razpisnih pogojev za vpis na smer Jazz, z istega strokovnega področja kot študijski program Glasbena umetnost, in zakaj za program srednjega strokovnega izobraževanja elektrotehnik to ne velja. Z drugimi besedami - prevajalnik je po presoji sodišča orodje, ki je toženi stranki lahko v pomoč pri določitvi tistih programov za pridobitev srednje strokovne izobrazbe, ki so z istega področja kot določen študijski program, vendar pa bi morala tožena stranka pojasniti, v čem gre za vsebinsko ujemanje oziroma zakaj določenega srednješolskega strokovnega programa (konkretno elektrotehnik) ni mogoče šteti kot takega, s svojimi ugotovitvami pa tožnika seznaniti in mu dati možnost, da se o tem izjavi. Take vsebinske ocene tožena stranka ni podala.

56Po presoji sodišča bi morala tožena stranka, poleg doslej navedenega, pojasniti tudi razloge, zaradi katerih meni, da različna obravnava kandidatov za smer Jazz ne bi pomenila, da bi bili postavljeni v slabši položaj od drugih kandidatov, ki so se prijavili za vpis v druge smeri istega študijskega programa. V vseh preteklih letih so razpisni pogoji za vse takrat razpisane smeri kot enega od pogojev določali, da se lahko na študijski program Glasbena umetnost vpisujejo tudi kandidati, če so imeli (med drugim) opravljeno poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit splošne mature iz predmeta glasbe. Četudi je smer Jazz nova smer, je vendarle le ena od smeri znotraj istega študijskega programa Glasbena umetnost, in bi morala zato tožena stranka pojasniti, zakaj za tožnika ne velja, da je utemeljeno pričakoval, da bodo vpisni pogoji enaki kot za ostale smeri, zakaj določitev vpisnih pogojev, ki bodo veljali za te smeri študijskega programa šele v študijskem letu 2025/2o26, ob nespremenjenih določilih ZVis ne predstavlja diskriminacije (kot je za vse ostale smeri ugotovilo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije) in zakaj s tem tožnik ne bi bil pahnjen v slabši položaj kot kandidati, ki se vpisujejo na druge smeri istega študijskega programa, ali tiste, ki so se na ta študijski program vpisovali v preteklih letih. Dejstvo je namreč, da se je tožnik po zaključku srednje šole vpisal tudi na Konservatorij za glasbo in balet s ciljem, da opravi izpit iz splošne mature iz predmeta glasba, s čimer bi, po takrat določenih pogojih (ki so za vse ostale smeri študijskega programa Glasbena umetnost v tem študijskem letu enaki) ob opravljeni poklicni maturi izpolnjeval formalne pogoje za vpis na želeni študijski program. Sodišče meni, da tožena stranka dejanskega stanja glede za zadevo relevantnih okoliščin, opisanih v tej in prejšnji točki te obrazložitve, ni niti v celoti ugotavljala niti presojala, ob razlagi, da mora drugi odstavek 38. člena ZVis (oziroma spremenjene razpisne pogoje) za novo smer upoštevati že v tem študijskem letu, s čimer pa je smiselno odstopila od stališča Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki pa ga je upoštevala za vse druge smeri znotraj študijskega programa Glasbena umetnost.

57Skladno z vsem navedenim je sodišče izpodbijano odločbo na podlagi 4. in 2. točke 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje, pri čemer sodišče pripominja, da je pri tem tožena stranka vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (peti odstavek 64.člena ZUS-1). Tožnik je sicer sodišču predlagal, naj odloča v sporu polne jurisdikcije. Skladno z določbo 65. člena ZUS-1 sme sodišče upravni akt odpraviti in s sodbo samo odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. V konkretnem primeru gre za okoliščine uveljavljanja novih pogojev za vpis v želen študijski program. Ker je odločanje o tem v avtonomiji tožene stranke, bi sodišče preseglo svoje pristojnosti, če bi sprejelo odločitev, ki bi toženo stranko zavezovala k sprejemu tožnika na želeni študij, ne da bi tožena stranka pred tem presodila, ali obstajajo vsebinski razlogi za razlikovanje študentov različnih smeri znotraj istega študijskega programa (in ne le zato, ker se smer Jazz razpisuje prvič), pri tem pa obenem upoštevala, da, ob upoštevanju stališča Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ne bo prišlo do diskriminacije in neenakopravne obravnave tožnika kot kandidata za vpis na študijski program Glasbene umetnosti. Nenazadnje, ugoditev tožnikovemu zahtevku s tem, da bi se tožniku dopustil vpis na želeno smer študijskega programa, kot je predlagano, obenem pomeni tudi v določenem delu izvedbo, ki je povsem tehnične narave (npr. vpis v določene evidence, vzpostavitev pravic, ki tožniku iz tega izhajajo, itd.), za kar pa sodišče, ki opravlja sodno in ne izvršilno funkcijo, niti ni ustrezno usposobljeno, gre pa tudi sicer za opravila, ki jih tožena stranka ureja avtonomno.

K točki II izreka:

Tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena, kolikor zakon ne določa drugače (prvi odstavek 32. člena ZUS-1); sodišče pa lahko izvršitev izpodbijanega akta na tožnikov predlog zadrži do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda (drugi odstavek 32. člena ZUS-1), ali začasno uredi stanje glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno (tretji odstavek 32. člena ZUS-1).

58Glede na opisano zakonsko ureditev je vložena tožba, o kateri še ni pravnomočno odločeno, predpostavka za vsebinsko odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe. Z začasno odredbo se namreč izvršitev izpodbijanega akta lahko zadrži (ali se začasno uredi stanje) le do pravnomočne sodne odločbe o tožbi. Ko je o tožbi pravnomočno odločeno, začasne odredbe ni več mogoče izdati. Sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi ta procesna predpostavka za odločanje o predlogu tožnika za izdajo začasne odredbe ni več podana, saj je sodišče s sodbo iz I. točke izreka (zoper katero po prvem odstavku 73. člena ZUS-1 pritožba ni dovoljena in je zato pravnomočna z dnem izdaje sodbe) pravnomočno odločilo o tožbi. Sodišče je zato tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe na podlagi 32. člena ZUS-1 ter ob smiselni uporabi 6. točke prvega odstavka 36. člena tega zakona zavrglo, ne da bi se opredeljevalo do navedb v predlogu za začasno odredbo in odgovoru na ta predlog, iz enakega razloga pa zavrnilo tudi dokazne predloge, ki jih je tožnik predlagal v predlogu za izdajo začasne odredbe, to je za vpogled v prijave v prvem prijavnem roku z dne 7. 4. 2023, za vpogled v razpredelnico o prostih mestih in prijavah v drugem prijavnem roku za Akademijo za glasbo, program Glasbena umetnost in za zaslišanje priče B. B.

K točki III izreka:

59Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je tožnik po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče, skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, odmerilo v pavšalnem znesku 469,70 EUR (385,00 EUR in 22 % DDV), glede na to, da je bila zadeva rešena na glavni obravnavi, tožnika pa je zastopala odvetniška družba. Za tožbo plačano sodno takso bo sodišče tožniku vrnilo po uradni dolžnosti (36. in 37. člen Zakona o sodnih taksah, ZST-1, ter opomba 6.1.c taksne tarife tega zakona).