VSL Sklep I Kp 15102/2016

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

1Okrožno sodišče v Kranju je z v uvodu navedenim sklepom predlog zagovornice obsojenega A.A. za nadomestitev izvrševanja kazni zapora z delom v splošno korist zavrglo kot prepozen.

2Pritožbo vlaga obsojenčeva zagovornica iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3Pritožba je utemeljena.

4Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je bil obsojeni A. A. s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju I K 15102/2016 z dne 28. 11. 2022 spoznan za krivega storitve treh kaznivih dejanj poslovne goljufije po prvem odstavku 128. člena KZ-1, za kar mu je bila izrečena enotna kazen enega leta in dveh mesecev zapora. Višje sodišče v Ljubljani pa je s sodbo II Kp 15102/2016 z dne 1. 8. 2023 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Obsojenčevemu (tedanjemu) zagovorniku odvetniku B.P. je bila sodba vročena dne 18. 8. 2023, obsojenemu A. A. pa dne 21. 8. 2023. Po podatkih spisa obsojenec zaporne kazni še ni nastopil.

5Prvostopenjsko sodišče je, izhajajoč izključno iz določbe drugega odstavka 129.a člena ZKP odločilo, da je 15-dnevni rok za vložitev prošnje za nadomestitev kazni zapora iztekel s potekom dne 6. 9. 2023. Ker obsojenec do dne izdaje izpodbijanega sklepa zaporne kazni še ni nastopil, upoštevaje, da je njegova zagovornica predlog za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna (pravilno z delom v splošno korist) s priporočeno pošiljko naslovila na sodišče 18. 9. 2023, je takšen predlog zavrglo kot prepozen.

6Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožnici, da je sodišče prve stopnje spregledalo odločbo Ustavnega sodišča RS Up-290/17-23, U-I-51/17-21 z dne 23. 6. 2022, s katero je Ustavno sodišče ocenilo, da nameni, cilji in razlogi ne utemeljujejo različnega zakonskega roka za vložitev predloga za delo v splošno korist v primerjavi tako s predlogom za zapor ob koncu tedna kot s predlogom za hišni zapor ter zaključilo, da je drugi odstavek 129.a člena ZKP, kolikor določa 15-dnevni rok za vložitev predloga za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, ki teče od pravnomočnosti sodbe oziroma zadnje vročitve prepisa sodbe, v neskladju z Ustavo. Da bi zavarovalo človekovo pravico do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, je do odprave ugotovljene protiustavnosti določilo način izvršitve svoje odločbe tako, da se nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist lahko predlaga tudi, ko obsojenec že prestaja kazen zapora oziroma do konca prestajanja kazni zapora. Ob tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je stališče prvostopenjskega sodišča, da predloga za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist po poteku 15-dnevnega roka iz 129.a člena ZKP do nastopa zaporne kazni ni mogoče podati, ni pravilno in je v nasprotju z razlogi citirane odločbe Ustavnega sodišča RS.

7Ker je sodišče prve stopnje, kot utemeljeno navaja pritožba, zagrešilo bistveno kršitev določbe člena 129.a ZKP, saj ni upoštevalo citirane odločbe Ustavnega sodišča, je bilo potrebno na podlagi zakonskega pooblastila iz tretjega odstavka 402. člena ZKP pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti ter vrniti zadevo temu sodišču v novo odločitev.

8Sodišče prve stopnje bo moralo glede na tako odločitev pritožbenega sodišča predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, ki ga je vložila obsojenčeva zagovornica dne 18. 9. 2023, obravnavati vsebinsko in sprejeti odločitev o tem, ali je takšen predlog utemeljen ali ne.