VDSS Sodba Psp 204/2017

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi sklep tožene stranke z dne 2. 11. 2015 in odločba toženke z dne 3. 3. 2016 ter da je tožnica upravičena do ponovne odmere iz naslova notranjega odkupa delnic pri delodajalcu, ker je bila zaposlena in da je tožena stranka dolžna na podlagi pravnomočne sodne odločbe v roku 60 dni opraviti vpogled v matično evidenco in tožnici odmeriti novi znesek pokojnine, kjer bo upoštevan tudi del plač iz naslova notranjega odkupa delnic. Ugotovilo je, da ima tožnica po odločbi toženca z dne 23. 12. 1999 pravico do starostne pokojnine od 20. 12. 1999 in da je tožnica na zapisnik pri tožencu zahtevo za ponovno odmero pokojnine z upoštevanjem delnic za notranji odkup pri delodajalcu A., pri katerem je bila zaposlena, vložila 27. 7. 2015. Toženec je to zahtevo s sklepom z dne 2. 11. 2015 zavrgel. Upoštevajoč, da je bila odločba ustavnega sodišča objavljena v Uradnem listu RS št. 30 dne 30. 4. 2015 in da je rok za vložitev zahteve za revizijo in ponovno odmero pokojnine iztekel 29. 6. 2015. Tožničina pritožba zoper sklep je bila z odločbo toženca z dne 3. 3. 2016 zavrnjena.

2Pritožba meni, da je 60 dnevni rok določen v 4. točki odločbe ustavnega sodišča informativne in neprekluzivne narave. Po mnenju pritožbe bi morala tožena stranka v roku 60 dni opraviti notranjo revizijo in na podlagi svojih ugotovitev po uradni dolžnosti odločiti o ponovni odmeri pokojnine, kar pa ni naredila in zaradi takšnega ravnanja tožene stranke tožeča stranka ne more nositi posledic, ki jih je s svojim površnim in malomarnim ravnanjem povzročila toženka. Tožnica bi morala biti pravočasno in na ustrezen način seznanjena o svoji pravici do ponovne odmere pokojnine, kar bi morala toženka, ki pa se je svojim obveznostim in odgovornostim izognila. Iz navedenih razlogov je njen zahtevek upravičen.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5Prvostopenjsko sodišče v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 3. 3. 2016, s katero se je zavrnila pritožba tožnice zoper sklep tožene stranke z dne 2. 11. 2015. S slednjim se je zahteva za revizijo in ponovno odmero pokojnine zavrgla.

6Pravna podlaga za rešitev predmetne zadeve je podana v odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-239/14-10, Up 1169/12-24 z dne 26. 3. 2015. Ustavno sodišče RS je ugotovilo, da prejšnji Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) ni bil v skladu z Ustavo RS, ker ni zagotavljal tako imenovane neprave obnove postopka. Toženemu zavodu je odredilo, da v roku 60 dni po objavi odločbe v Uradnem listu RS ponovno odmeri pokojnino zavarovancem oziroma uživalcem, za katere je v postopku revizije ugotovil, da so bile delnice za notranji odkup plačane z delom plače, ki všteva v pokojninsko osnovo, pa ta del plače ni bil vštet zaradi protiustavne 4. alineje 46. člena ZPIZ/92. Hkrati je zavarovancem oziroma uživalcem pokojnine, o podatkih, katerih revizija ni bila opravljena, omogočila, da se lahko v roku 60 dni po objavi odločbe v Uradnem listu RS zahtevali revizijo podatkov o plačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup ter ponovno odmero pokojnine na podlagi ugotovitev revizije.

7Odločba Ustavnega sodišča RS je bila objavljena v Uradnem listu RS 30. 4. 2015. 60 dnevni rok se je tako iztekel 29. 6. 2015. Tako ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da tožnica ni bila pravočasno in na ustrezen način seznanjena o svoji pravici do ponovne odmere pokojnine.

8Napačno je pritožbeno stališče, da je rok določen v 3. točki izreka Ustavnega sodišča RS za zavarovance, inštrukcijske in ne prekluzivne narave. Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da zahtev, vloženih po izteku 60 dnevnega roka, po vsebini ni dovoljeno obravnavati, saj gre za materialni prekluzivni rok, s potekom katerega ugasne pravica zahtevati revizijo podatkov in morebiti ponovno višjo odmero pokojnine. Tako v zadevah opr. št. Psp 231/2017 z dne 6. 7. 2017, Psp 256/2017 z dne 5. 10. 2017, itd.

9Ker se je 60 dnevni rok iz tretjega odstavka odločbe Ustavnega sodišča RS iztekel 29. 6. 2015 so zahteve, vložene po tem datumu, vložene prepozno. Takšno dejansko stanje je podano tudi v predmetni zadevi, ko je tožnica svojo zahtevo vložila na zapisnik pri tožencu dne 27. 7. 2015. Takšno zahtevo je toženec pravilno s sklepom z dne 2. 11. 2015 zavrgel.

10Navedeno je v predmetni zadevi edino relevantno in je zaradi tega bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.