UPRS Sodba II U 191/2021-11

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijano odločbo je tožena stranka vlogo, ki jo je podala tožeča stranka kot predlagatelj za projekt obnova dela fasade, barvanje fasade, obnova dela ostrešja in zamenjava kritine na objektu ... (prijava na sklop 1: Sofinanciranje obnovitvenih del), prispela na spomeniško varstveni projektni razpis,¹ oznaka: JPR2-SVP-2021-22 za sofinanciranje kulturnega projekta na področju nepremičnine kulturne dediščine, zavrnila.

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je vloga tožnika iz izreka izpodbijane odločbe pravočasna in popolna ter tožnik kot predlagatelj izpolnjuje pogoje za sodelovanje pri projektnem razpisu. Vlogo je v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK) in Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (v nadaljevanju Pravilnik) obravnavala in ocenila pristojna strokovna komisija za področje nepremičnine kulturne dediščine. Najvišje možno skupno število točk po kriterijih in dodatnem kriteriju je bilo 29. Glede na vrednost zaprošenih in vrednosti razpoložljivih sredstev za posamezni sklop so se v izbor uvrstili projekti, ki so dosegli 20 ali več točk pri sklopu 1 oziroma 20 ali več točk pri sklopu 2. Pri strokovni presoji je projekt tožnika dosegel skupno oceno 17 točk. Ocena projekta je vsota ocen vseh razpisnih kriterijev, zato kljub temu, da je pri posameznih kriterijih projekt bil dobro ocenjen, skupna vsota ocen žal ne omogoča financiranja. Strokovna komisija je odločila s konsenzom in odločila, da se projekt tožnika kot predlagatelja glede na ovrednotene kriterije ne uvrsti v sofinanciranje, saj je prejel skupno oceno 17 točk, kar je manj od najnižjega seštevka od 20 točk za sklop 1 oziroma 20 točka za sklop 2, ki je pomenil uvrstitev v izbor in možno sofinanciranje glede na razpoložljiva proračunska sredstva.

3Zoper navedeno odločitev je tožeča stranka vložila tožbo v upravnem sporu. Navaja, da je vloga tožeče stranke bila zavrnjena iz razloga, ker je projekt po presoji strokovne komisije dosegel skupno 17 točk, čeprav bi jih moral doseči vsaj 20 pri sklopu 1 oziroma sklopu 2. Tožeča stranka meni, da je tožena stranka pri vlogi tožeče stranke najbrž pomotoma prezrla kriterij 3: - zagotovljena lastna finančna sredstva prijavitelja projekta iz 9. poglavja razpisa (kriterij in merila za izbor projekt upravičencev, ki izpolnjujejo pogoje), saj tožeči stranki pri navedenem kriteriju ni dodelila nobene točke. Iz vloge oziroma prijave tožeče stranke na razpis izhaja, da ima prijavitelj zagotovljena finančna sredstva v višini nad 50 % do vključno 70 % vrednosti projekta in da bi mu iz tega naslova morali biti dodeljeni najmanj 2 točki. Tožeča stranka prav tako meni, da je strokovna komisija napačno opredelila pomembnost projekta v širšem prostoru, za vlogo v javnem dogajanju in za popularizacijo spomenika ter povezanost z drugimi razvojnimi projekti ali programi oziroma kriterij 5 (kriterij 5 – Pomembnost projekta v širšem prostoru, za vlogo v javnem dogajanju in za popularizacijo spomenika), saj je tožeči stranki dodelila le 2 od možnih 4 točk. Iz vloge oziroma prijave tožeče stranke na razpis izhaja (ob tem gre poudariti tudi splošno znano dejstvo o zgodovini ... – preimenovanega tudi v ...), da gre nesporno za pomemben projekt na državni in širši ravni in ima izkazane povezave z razvojnimi projekti in programi in da bi moral na tej podlagi prejeti najmanj tri oziroma objektivno gledano vse 4 točke. Objekt spada pod nepremičninski spomenik državnega pomena in je bil zanj razglašen 6. 10. 1999. Na podlagi navedenega tožeča stranka predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo pošlje v ponovno odločanje.

4Tožena stranka v odgovoru na tožbo meni, da je strokovna komisija svojo oceno ustrezno utemeljila in pri tem upoštevala vsa ključna dejstva kot jih določa javni razpis in upoštevala vsa merila. Glede kriterija pod številko 3 je v vlogi tožeče stranke navedeno, da je celotna vrednost projekta 71.255,84 EUR, da so zaprošena sredstva Ministrstva za kulturo v višini 35.627,92 EUR ter da je odstotek Ministrstva za kulturo glede na celotno vrednost projekta znaša 50 %. Glede na to, da bo projekt prijavljen na sklop 1 in da bo tožeča stranka za izvedbo spomeniškovarstvenega projekta zagotovila natanko 50 % sredstev vrednosti projekta, prejme po kriteriju projekt 0 točk. Glede na kriterije javnega razpisa bi 2 točki projekt tožeče stranke prejel, če bi v vlogi in finančni konstrukciji, ki je bila sestavni del vloge tožeča stranka navedla, da zagotavlja več kot 50 % lastnih sredstev za izvedbo projekta. Glede kriterija 5 javnega razpisa je strokovna komisija presodila, da je projekt pomemben na lokalni ravni in ima izkazane povezave z drugimi razvojnimi projekti in programi in mu dodelila 2 točki in dodatno pojasnila, da je projekt pomemben v pretežni meri na lokalni ravni in ima izkazane povezave z razvojnimi projekti in programi. Stavba se nahaja v starem mestnem jedru, ki je v pretežni meri obnovljeno in s svojim izgledom negativno vpliva na doživljanje prostora. Tožena stranka pa opozarja, da je tožeča stranka že sama v vlogi opredelila, da je predlagani projekt pomemben na lokalni ravni in ima izkazane povezave z drugimi razvojnimi projekti in programi. Iz besedila javnega razpisa je natančno določeno kdaj prejme vloga posamezno točko. Presoja strokovne komisije je temeljila na dejstvih, ki so izhajali iz vloge tožene stranke. Iz obrazložitve strokovne komisije in obrazložitve v izpodbijani odločbi pa je nadalje razvidno število prejetih točk po posameznem kriteriju ter kratko podana jasna in na postavljenih kriterijih temelječa obrazložitev glede ključnih podatkov, ki so vplivali na točkovanje.

5Sodišče je opravilo glavno obravnavo v odsotnosti pravilno vabljene tožeče stranke ² in v dokaznem postopku o trditvah strank izvedlo dokaz z vpogledom v odločbo Ministrstva za kulturo št. 6220-169/2021/6 z dne 26. 5. 2021, elektronsko prijavo/vlogo tožnika z dne 5. 2. 2020, izjavo o lastništvu z dne 5. 2. 2020, soglasje solastnikov, predstavitev projekta, fotografije projekta s kulturno-varstvenim soglasjem in vse listine, ki se nahajajo v upravnem in sodnem spisu.

6Tožba ni utemeljena.

7Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila vlogo tožnika na spomeniško – varstveni projektni razpis, (prijava na sklop 1: sofinanciranje obnovitvenih del). Sporno v zadevi je vrednotenje (točkovanje) strokovne komisije, tožnikove prijave po dveh kriterijih; kriterij 3: zagotovljena lastna finančna sredstva in kriterij 5: pomembnost projekta v širšem prostoru, za vlogo v javnem dogajanju in za popularizacijo spomenika. Sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka za svojo vlogo pridobila 17 od 26 možnih točk.

8Iz finančne konstrukcije projekta je razvidno, da so predvideni stroški projekta 71.255,84 EUR in predvidena sredstva prijavitelja 35.627,92 EUR ter predvidena sredstva za sofinanciranje projekta 35.627,92 EUR. Tožnik ima zagotovljena finančna sredstva v višini nad 20% do vključno 50% vrednosti projekta, za kar po kriteriju 3 projekt tožnika ne prejme točk. Nesporno je, da je projekt prijavljen na sklop 1 (za sklop 2 pa je za ta kriterij predvidena 1 točka) in bo tožnik za izvedbo projekta zagotovil sredstva v višini 50% vrednosti projekta.

9Kot izhaja iz spisovne dokumentacije in navedb tožene stranke, je tožnik podal elektronsko vlogo, iz katere je razvidno, da je označil opis pomembnosti projekta v širšem prostoru, in sicer je izbral točko B, da je projekt pomemben na lokalni ravni in ima izkazane povezave z razvojnimi projekti in programi. Ker je vloga elektronska je tožena stranka pojasnila, da so se tožniku ostale točke zaprle in je lahko pod točko B dodatno obrazložil pomembnost projekta. Zato pri kriteriju št. 5 pomembnost kriterija v širšem prostoru, status spomenika na državni ravni ni točkovan pod kriterijem 5 ampak pod kriterijem 2, in sicer z 2 točkama. Pri kriteriju 5 je tožena stranka sledila prijavi tožnika, ki je zapisal, da je projekt sam kulturni spomenik, je del mestnega jedra ... in kot tak pomembno prispeva k podobi mest, predvsem kot turistična znamenitost.

10Sodna praksa je razvila standarde presoje zakonitosti tovrstnih zadev, po katerih je sodna presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev glede materialno - pravnih in procesnih vprašanj stroga in glede izpolnjevanja dejanskih kriterijev zadržana, saj se ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev. Sodišče presoja le pravilnost uporabe materialnega in procesnega zakona. Odločitev v tovrstnih zadevah sodišče odpravi le v primeru, če je argumentacija, ki izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, očitno nerazumna. Vrhovno sodišče RS je v svojih odločitvah, ki se nanašajo na javne razpise, sprejelo stališče, da je javni razpis materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev in da se v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, ne pa tudi primernosti ali ustreznosti določenega merila javnega razpisa in da je število doseženih točk, ki je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega upravnega akta, rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih. Sodišče takšne ocene ne more strokovno presojati, saj za to ni usposobljeno. V upravnem sporu se namreč presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene (glej sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 725/2008 z dne 15. 12. 2010 in X Ips 193/2013 z dne 17. 3. 2015).

11Presoja sodišča glede izpolnjevanja kriterijev iz javnih razpisov je po navedenem zadržana, tako da sodišče upravnemu organu pušča določeno polje proste presoje. Ocenjevanje vlog, prispelih na javni razpis, je tako v izključni pristojnosti strokovne komisije, ki jo sestavljajo strokovnjaki z ustreznega področja.

12Glede na navedeno sodišče meni, da je tožena stranka v zvezi s točkovanjem po spornem kriteriju 3 in 5 pravilno in skladno z javnim razpisom dodelila število točk za navedena kriterija. Razlogi za takšno odločitev niso očitno nerazumni in sledijo oceni strokovne komisije. Navedeno glede na razpisne pogoje pomeni, da tožnik ni upravičen do dodatnega števila točk pri spornih kriterijih.

13Kot neutemeljene sodišče zato zavrača tožbene očitke, da bi pri objektivni presoji strokovne komisije tožnik moral prejetih dodatnih 5 oz. 6 točk, s čemer bi pridobil vsaj 22 oz. 23 točk, kar bi njegov projekt uvrstilo v sofinanciranje. Obrazložitev izpodbijane odločbe ustreza vrsti postopka in obsegu sodne kontrole.

14Po obrazloženem je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa so neutemeljeni. Ker sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kot neutemeljeno zavrnilo.

-------------------------------

¹ Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščina, ki jih bo v letih 2021-2022 sofinancirala RS iz dela proračuna, namenjenega za kulturo, in izbor kulturnih projektov iz programa sanacije najbolj ogroženih in najpomembnejših kulturnih spomenikov, ki jih bo v letih 2021 in 2022 sofinancirala RS iz proračuna, namenjenega za izvajanje Zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v RS v kulturi.
² Če tožnik ne pride na glavno obravnavo, lahko sodišče odloči brez glavne obravnave (3. točka 58. člena ZUS-1).