VSL Sklep IV Cp 1637/2023

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

1Sodišče prve stopnje je zaradi kršitve začasne odredbe, dovoljene v I. točki izreka sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 193/2020 z dne 31. 1. 2023, A. A. izreklo denarno kazen v znesku 1.500 EUR, ki jo je dolžna plačati v roku 15 dni na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani in o plačilu sodišču predložiti dokazilo (I. točka izreka). Za primer, če denarne kazni ne bo poravnala v višini, v roku in na način, določeno v prejšnjem odstavku, je za izterjavo denarne kazni v višini 1.500 EUR dovolilo izvršbo z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet, ki jih ima na kateremkoli računu pri katerikoli organizaciji, ter po pravnomočnosti tega sklepa s prenosom denarnega zneska na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani (II. točka izreka). Za primer ponovne kršitve obveznosti po začasni odredbi I. točke izreka sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 193/2020 z dne 31. 1. 2023 je nasprotni udeleženki izreklo denarno kazen v višini 500 EUR, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti, hkrati pa izdalo nov sklep, s katerim bo izreklo novo, višjo kazen za primer ponovnega ravnanja v nasprotju s sklepom (III. točka izreka). Kar je zahteval nasprotni udeleženec več ali drugače (plačilo za kršitev vsakega stika), je zavrnilo (IV. točka izreka).

2Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila predlagateljica zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Znano ji je stališče, da je izrekanje denarnih kazni nekakšen avtomatizem, ko se vsebinsko ne tehta različnih pravic udeležencev, predvsem pravico otroka, to je njegovo največjo korist. Veljavni normativni okvir, ki varuje to korist, omogoča, da se lahko to korist po uradni dolžnosti s preiskovalnim načelom ponovno preverja v vsakem sodnem postopku v zvezi s to koristjo, tudi ob neposredni uporabi ustavnih in konvencijskih določb, zlasti 56. člena URS in 12. člena Konvencije ZN o otrokovih pravicah. Predlagateljica je predložila psihološko poročilo mag. psih. B. B. in jo predlagala za zaslišanje kot izvedeno pričo. Iz njenega poročila izhaja, da stiki z očetom predstavljajo za deklico hudo stisko in da je oče pogosto do nje celo nasilen. Večkrat je pripovedovala o kontaktih z očetom, ki vzpostavljajo sum na spolno zlorabo. Sodišče prve stopnje se do omenjenega poročila ni opredelilo, niti ni zaslišalo mag. psih. B. B. Ali je res v dekličino najboljšo korist, da se stike „forsira“, ne da se razčisti razloge, zakaj deklica stike zavrača, še toliko bolj, če obstaja sum na spolno zlorabo? Predlagateljica pričakuje, da bo razveljavljeno denarno kaznovanje in da bo prišlo tudi do drugačne sodne odločitve v zvezi s stiki med predlagateljem in hčerko. Glede na njene preživninske zmožnosti tako visoka denarna kazen tudi ni materialnopravno upravičena.

3Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Stiki med nasprotnim udeležencem in mladoletno C. C., rojeno ... 2018, so v tem postopku zaradi ureditve starševskih razmerij urejeni z začasno odredbo s pravnomočnim sklepom II N 193/2020 z dne 31. 1. 2023, v katerem je bila izrečena tudi denarna kazen za primer, da starša izdane začasne odredbe ne bi izvrševala.

6Otrok ima pravico do stikov z obema od staršev in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo koristi otroka.¹ Tisti od staršev, kateremu je bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo, ali druga oseba, h kateri je bil otrok nameščen, mora opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča stike. Prizadevati si mora za ustrezen otrokov odnos do stikov z drugim od staršev oziroma s starši. Tisti od staršev, ki izvaja stike, mora opustiti vse, kar otežuje izvajanje stikov ter varstvo in vzgojo otroka.²

7Ni sporno, da se stiki, urejeni z začasno odredbo z dne 31. 1. 2023, ne izvajajo, sporen pa je razlog za to. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku zanesljivo ugotovilo, da stiki niso potekali zaradi materinih ravnanj, ki C. C. ne pripelje ne v vrtec ne v igralnico³, čeprav za to nima utemeljenih razlogov. Predlagateljica svoje ravnanje opravičuje med drugim⁴ tudi s tem, da stiki deklici niso v korist, da bi morali biti postopni in pod nadzorom, da se C. C. očeta boji ipd.

8Pritožba se neutemeljeno sklicuje na predloženo psihološko mnenje mag. psih. B. B. z dne 23. 5. 2023, predvsem pa nekorektno sodišču prve stopnje očita, da se do njegove vsebine ni opredelilo. Nasprotno namreč izhaja iz 10. točke obrazložitve, v kateri ga je sodišče prve stopnje obširno obravnavalo in prepričljivo ocenilo. Psihološko mnenje je celo štelo ne samo za del pritožničine trditvene podlage, ampak ga je tudi vsebinsko presodilo v povezavi s pisnima izvedenskima mnenjema v postopku postavljenih izvedenk psihiatrinje D. D. in klinične psihologinje E. E. Iz obeh z zadostno stopnjo verjetnosti izhaja, da C. C. očeta doživlja skozi prizmo materinih občutij oziroma da gre pri težavah pri stikovanju z očetom za indoktrinacijo deklice s strani matere in da mati ne uspe ločiti partnerskega odnosa od svoje starševske vloge ter svoje nezaupanje do očeta prenaša na C. C. Ob takšnem mnenju izvedenk psihiatrinje in klinične psihologije je edini možen zaključek, da ni mogoče preveriti na podlagi česa je mag. B. B. ob takšnem mnenju izvedenk napravila zaključek, da C. C. očeta odklanja zaradi njegovih ravnanj. In kar je še pomembno, slednja tudi ni opravila opazovanja interakcije deklice z očetom, kot sta to storili sodni izvedenki.

9Glede sklicevanja na sum spolne zlorabe pa je sodišče prve stopnje pojasnilo, da kaj takega ne izhaja iz izvedenskih mnenj obeh sodnih izvedenk niti iz listine Psihološko mnenje mag. psih. B. B., na katero se je mati o podaji kazenske ovadbe dne 28. 6. 2023 tudi sklicevala. Poleg tega mati tovrstnih očitkov v tem postopku, ki se je začel v letu 2020 do naroka 4. 7. 2023 ni navajala, s tem, da se stiki že dalj časa pred ovadbo oziroma narokom niso izvajali.

10Po vsem povedanem je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da mati s svojim ravnanjem krši izdano začasno odredbo, saj očetu ni omogočala stikov s C. C. od 17. 2. 2023 do 28. 2. 2023 nato pa od 1. 3. 2023 dalje. Mati je začasno odredbo, s katero bili urejeni stiki z očetom zavestno kršila 5 mesecev, zato ji je sodišče naložilo, da za vsak mesec plača denarno kazen v višini 300 EUR. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je višina primerna in zasleduje namen izrekanja denarnih kazni (to je spoštovanje sodne odločbe in učinkovite uresničitve pravice do sodnega varstva, ne pa kaznovanje kršitelja), zato so pavšalne pritožbene navedbe glede višine kazni neutemeljene.

11Zaradi navedenih razlogov in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

¹ Prvi odstavek 141. člena Družinskega zakonika (DZ).
² Drugi odstavek 141. člena DZ.
³ Z začasno odredbo z dne 31. 1. 2023 je bilo v izogib težavam ob predaji določeno, da oče C. C. prevzame v vrtcu, če je na dan stika ni v vrtcu, pa v igralnici X.
⁴ Nekateri stiki naj bi odpadli tudi zato, ker je bila C. C. bolna.