UPRS Sodba I U 1393/2021-31

I. Tožbi se ugodi, odločba Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije, št. 11010-129/2021-5 z dne 16. 6. 2021, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 469,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Dosedanji potek postopka

1Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo ugodil pritožbi tožnika in odločbo, št. 11010-129/2021-3 z dne 14. 5. 2021, nadomestil z izpodbijano odločbo, zavrnil vlogo tožnika za pridobitev štipendije za študij v tujini in še odločil, da v postopku niso nastali posebni stroški.

2V obrazložitvi je uvodoma navedel, da se je tožnik prijavil na 305. Javni razpis po točki A za pridobitev štipendije za študij v tujini po programu ... na Univerzi v Londonu, Združeno Kraljestvo. Pri prvem pregledu vloge je bil izračun povprečne ocene izveden napačno, zato je organ svojo odločbo z dne 14. 5. 2021, s katero je vlogo tožnika zavrnil, pri reševanju pritožbe tožnika odpravil in ponovno odločil o stvari. Organ je ob ponovnem pregledu vloge ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 5.20. točke 305. JR. Ta določa, da mora imeti vlagatelj pod točko A povprečno oceno Uspeh vsaj 4,1000. Za izračun povprečne ocene se skladno po točkah 6.12 in 7.1. enakovredno upoštevajo vse dosežene zaključne srednješolske ocene do vključno 31. 12. 2020, po potrdilih vseh do vključno 31. 12. 2020 zaključenih letnikov vseh srednjih šol in maturitetnega ali podobnega zaključnega izpita, če je vlagatelj ta izpit opravil do 31. 12. 2020. Ker je tožnik dvoletni program mednarodne mature, ki ga je opravljal v 3. in 4. letniku na šoli A. v Mostarju, zaključil do 31. 12. 2020, so se pri izračunu njegove povprečne ocene upoštevale zaključne ocene 1. in 2. letnika srednješolskega izobraževalnega programa, ki ga je tožnik opravljal na Gimnaziji B., in zaključne ocene dvoletnega programa mednarodne mature v Mostarju z opravljenim maturitetnim izpitom. Ocene opravljenega maturitetnega izpita so bile najprej pretvorjene v slovenski srednješolski sistem ocenjevanja. Na podlagi predloženih dokazil je organ ugotovil, da je skupna povprečna ocen tožnika 4,0645. Ker tožnik pogoja JR ne izpolnjuje, je organ njegovo vlogo zavrnil.

3Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo tožnika. V zvezi s pritožbenimi navedbami je še dodal, da se izračun povprečne skupne ocene po 7.1 točki JR izračuna tako, da se opravi iz vseh doseženih zaključnih ocen, ki se v skladu s pogoji in merili JR enakovredno upoštevajo pri izračunu povprečne ocene, saj gre za skupno povprečje vseh doseženih zaključnih ocen in ne za povprečje zaključenih letnikov ter maturitetnega izpita. Konkretno to pomeni seštevek vseh 31 ocen (ki jih organ našteje in sešteje), ki se deli s številom 31, torej številom vseh ocen. Povprečna ocena je bila torej pravilno izračunana.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

4Tožnik je tožbo vložil iz tožbenih razlogov napačne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb postopka. Predlagal je, da sodišče tožbi ugodi in odločbo spremeni tako, da se zahtevku tožnika za pridobitev štipendije Ad futura ugodi, podredno, da sodišče odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, v obeh primerih pa naloži toženki povrnitev njegovih stroškov postopka.

5Tožnik meni, da je toženka napačno izračunala njegovo povprečno oceno. Povprečni zaključni oceni iz Gimnazije B. znašata (za 1. letnik) 3,923 in (za 2. letnik) 3,750. Tožnik je na maturitetnem izpitu dosegel 3 x 7 in 3 x 6. Te se pretvorijo v 5, kar je torej povprečje ocen na maturi. Če seštejemo povprečje ocen iz 1. in 2. letnika ter povprečje maturitetne ocene ter to število delimo s 3, dobimo povprečje 4,2243. To pomeni, da tožnik pogoj iz točke 5.20 izpolnjuje. Tak način izračuna je tudi stalna praksa računanja povprečne ocene. Tožnik je vložil vlogo za štipendijo v letu 2020 po 285. JR in izračun je bil opravljen kot prikazano. To izhaja tudi iz odločbe, št. 11007-105/2020/2 z dne 22. 12. 2020. Tožnik je zaradi napačnih pretvorb tujih ocen v 3. letniku na mednarodni šoli v Mostarju sprožil upravni spor, ki se vodi pod I U 146/2021, in v katerem je toženka v odgovoru na tožbo ponovno izračunala povprečno oceno kot prikazano v tožbi. Način izračuna iz izpodbijane odločbe je različen od prakse izračuna in predstavlja samovoljen odstop upravnega organa od ustaljene prakse izračuna povprečne ocene, ki ga toženka ni obrazložila. Ker organ teh razlogov ni obrazložil, je s tem kršil 22. člen Ustave. Tožnik je še pojasnil, da je že k pritožbi podal maturitetno spričevalo, ki ga je šele sedaj prevedel iz angleščine, kar prilaga k tožbi. Ker ne gre za nov dokaz, ga naj sodišče upošteva.

6Toženka je v odgovoru na tožbo pojasnila, da se glede na JR (7.1 točko) enakovredno upoštevajo vse ocene iz posamezne točke. Za prijavo na JR mora vlagatelj predložiti uradno in originalno potrdilo vseh pristojnih izobraževalnih ustanov o vseh doseženih zaključnih srednješolskih ocenah do vključno 31. 12. 2020 zaključenih letnikov srednje šole in maturitetnega ali podobnega zaključnega izpita, če je ta izpit do vključno 31. 12. 2020 opravil. Za izračun se upoštevajo ocene iz dokazil, zahtevanih v točki 6.12, pri čemer se pri izračunu upoštevajo vse dosežene ocene iz te točke. Gre za skupno povprečje vseh doseženih zaključnih ocen in ne za povprečje zaključenih letnikov in maturitetnega izpita, kot v tožbi navaja tožnik. V upravnem sporu I U 146/2021 je toženka eksplicitno navedla, da 9. člen Pravilnika o izvajanju izobraževalnega programa mednarodne mature določa način izračuna splošnega uspeha mednarodne mature in, da ni mogoče enačiti pretvarjanja ocen mednarodne mature z izračunom povprečne ocene na podlagi Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1) in Pravilnika o dodeljevanju štipendije Ad futura (Pravilnik AF), ki določata, da je povprečna ocena povprečje vseh številčno izraženih zaključenih ocen predmetov ali izpitov (25. člen ZŠtip-1) in da se ocene, ki se upoštevajo za izračun povprečne ocene, določijo v JR (6. člen Pravilnika AF). Toženka s tem ni potrdila navedb tožnika, da je potrebno povprečno oceno izračunati po 9. členu Pravilnika o izvajanju izobraževalnega programa mednarodne mature.

7Tožnik je v prvi pripravljalni vlogi izpostavil, da način izračuna izhaja tudi iz 6. člena Pravilnika AF. 6. 12 točka JR je bila dodatno konkretizirana v opombi št. 7. Toženka je to opombo napačno interpretirala na način, da se pri izračunu povprečne ocene ne upošteva ocen 3. in 4. letnika, temveč zgolj 1. in 2. letnika ter ocene, dosežene na mednarodni maturi. Taka razlaga je nezakonita in nelogična. Iz opombe izhaja, da se upoštevajo ocene, dosežene samo do 31. 12. 2020. Interpretacija toženke je diskriminatorna do dijakov, ki so se prav z namenom nadaljevanja izobraževanja v tujini samoiniciativno prijavili na mednarodno maturo. V neenak položaj jih postavlja z vlagatelji, ki so opravili splošno maturo. Za takšno neenakopravno obravnavanje ni razloga, s tem je kršen 14. člen Ustave. Razpis je tudi v nasprotju z legalitetnim načelom. Niti ZŠtip-1, niti Pravilnik AF ne dajeta podlage za različno obravnavanje dijakov, ki so opravljali mednarodno maturo od dijakov, ki so opravljali splošno maturo. Opomba 7 je torej v nasprotju s 120. členom Ustave. Mednarodna matura je že zaradi njenega poteka v tujem jeziku težja od splošne mature, kar pomeni, da je razlaga toženke v nasprotju z namenom dodeljevanja teh štipendij, ki je v financiranju študija v tujini najuspešnejših posameznikov v generaciji. Tožnik zato vztraja, da je pravilen izračun naslednji: upoštevanje zaključnih ocen 1. in 2. letnika na Gimnaziji B., 2. semester 3. in 4. letnika v Mostarju ter ocene iz mature, deljeno s 5, kar znaša 4,5346, izračun, upoštevajoč vsako zaključeno oceno pa 4,1707. Oziroma: upoštevanje zaključnih ocen 1. in 2. letnika Gimnazije B. in ocene 1. in 2. semestra 3. in 4. letnika v Mostarju ter ocene iz mature: 4,5676, izračun, upoštevajoč vsako posamezno zaključno oceno: 4,2647. Oziroma upoštevanje zaključnih ocen 1. in 2. letnika na Gimnaziji B. ter skupne povprečne ocene 3. in 4. letnika v Mostarju ter ocene iz mature: 4,4646. Če toženka ne bi povprečja ocen izračunala tako, da je tožnika postavila v neenakopraven položaj, bi tožnik sporni pogoj izpolnil. Ker je organ napačno presodil, da tožnik pogoja po 5.20 točki ne izpolnjuje, tudi ni upošteval dodatnih dokazil tožnika po 7.4 točki JR, po kateri je lahko vlagatelj uveljavljal objave, vpisane v sistem COBISS najkasneje do roka za prijavo, dne 15. 4. 2021. Tožnik je uveljavljal po tej točki strokovno delo z naslovom: ... iz 2016, kot tudi delovne izkušnje pri organizaciji C. od 19. 4. 2019 do 20. 3. 2020. Ker tožnik s temi dokazili več ne razpolaga, predlaga sodišču, da v okviru 227. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) pozove toženko, da ta dokazila predloži. Enako je tožnik uveljavljal tudi pri Javnem razpisu za leto 2022 in je toženka njegovi vlogi ugodila ter mu tudi za ti dodatni dokazili priznala točke. S tem je organ priznal relevantnost ravnanj za pravilno presojo upravičenosti do štipendije po JR 2021. Ne glede na to bi tožnik štipendijo prejel, če bi toženka pravilno izračunala povprečno oceno.

8Sodišče je s sklepom, I U 1393/2021 z dne 14. 2. 2023, sklenilo, da v zadevi sodi sodnica posameznica. Ocenilo je namreč, da so podani pogoji po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1, ker gre za vprašanje zakonitosti izpodbijanega sklepa o zavrnitvi vloge tožnika za pridobitev štipendije v tujini za leto 2021, tožnik pa v tožbi uveljavlja ugovore, ki so po presoji senata nezahtevni. Stranki sestavi sodišča nista ugovarjali niti pisno po izdaji sklepa, niti na izrecno vprašanje sodnice na glavni obravnavi.

Glavna obravnava

9Sodišče je v zadevi opravilo glavno obravnavo 14. 3. 2023. Na glavno obravnavo sta pristopila tožnik in toženka, ki sta vztrajala pri svojih navedbah in dokaznih predlogih. Tožnik je še dodatno navedel, da iz opombe št. 7 po njegovem mnenju izhaja, da se upoštevajo zgolj ocene iz mednarodne mature, če teh ni do 31. 12. 2020, se upoštevajo ocene 1. in 2. letnika. Pri vložitvi prve vloge so mu pojasnili, da se bodo upoštevale zgolj ocene 1. in 2. letnika Gimnazije B. glede na drugačen format ocen pri A. v Mostarju, kar pomeni neupoštevanje ocen 3. in 4. letnika te šole. Toženka je še dodala, da je iz predpisov jasno razviden način izračuna ocen, ki je vseskozi uporabljiv in je stalna praksa. V zvezi z navedbo tožnika o neenakopravnem obravnavanju vlagateljev, ki so opravili splošno maturo, od vlagateljev, ki so opravili mednarodno maturo, je opozorila, da gre za različna programa, saj v tretjem in četrtem letniku mednarodne mature ni ocen, ki bi jih bilo mogoče upoštevati (t.i. predicted grades). To velja tudi v primeru opravljanja mednarodne mature v Sloveniji. Opomba št. 7 je jasna in skladna s predpisi. Ne gre za neenakopravno obravnavo. V nadaljevanju je tožnik opozoril na listino v spisu ''Official transcript'', iz katere izhaja, da je bil tožnik v 3. in 4. letniku A. v Mostarju ocenjen z zaključnimi ocenami (in torej ne z vmesnimi ocenami), ki bi morale biti upoštevane, pa niso bile. Toženka je navedeno prerekala. Tožnik je še pojasnil, da navedba v vlogi v zvezi z odpovedjo glavni obravnavi, da želi biti zaslišan, ni dokazni predlog za njegovo zaslišanje.

10Sodišče je na glavni obravnavi sprejelo dokazni sklep. Dopustilo je vpogled v naslednje listine: odločbo drugostopenjskega organa, št. 11007-66/2021/3 z dne 10. 8. 2021, odločbo prvostopenjskega organa, št. 11010-129/2021-5 z dne 16. 6. 2021, odločbo prvostopenjskega organa, št. 11010-129/2021-3 z dne 14. 5. 2021, pritožbo tožnika z dne 2. 6. 2021, pritožbo tožnika z dne 6. 7. 2021, letno spričevalo za 1. in 2. letnik Gimnazije B., sodni prevod maturitetnega spričevala mednarodne mature z dne 18. 8. 2020, odločbo drugostopenjskega organa, št. 11010-290/2020-24 z dne 24. 12. 2020, prvostopenjsko odločbo, št. 11010-290/2020-17 z dne 16. 10. 2020, dgp. odgovora na tožbo v sporu I U 146/2021 (priloge A2-A11), spričevalo tožnika z zaključnimi ocenami iz posameznega semestra (Official Transcript), prilogo k vlogi tožnika, iz katere izhaja, da je tožnik opravljal vlogo Vodje šolskega centra D., prilogo k vlogi tožnika, iz katere izhaja, da je tožnik opravljal vlogo korespondenta in raziskovalca pri organizaciji C., prijavo tožnika na 305. JR za leto 2021 ter ostale listine v upravnem spisu.

11Sodišče je zavrnilo dokazni predlog tožnika za vpogled v izpis iz spletne strani Sklada, izpis iz COBISS-a za članek tožnika z naslovom: ... in odločbo prvostopenjskega organa, št. 11010-12/2022-17 z dne 30. 9. 2022. Sodišče je te dokaze zavrnilo, ker so bili podani prepozno. Tožbo v upravnem sporu je treba vložiti v 30-ih dneh od vročitve akta, s katerim je bil postopek končan (28. člen ZUS-1). V tožbi je treba navesti vse razloge in predložiti vse dokaze za tožbene trditve (30. člen ZUS-1). Ker so bili ti dokazi podani šele v pripravljalni vlogi, ki je bila nedvomno poslana po 30-dnevnem roku iz 28. člena ZUS-1, so podani prepozno. Sodišče je dokazni predlog za vpogled v odločbo prvostopenjskega organa z dne 30. 9. 2022 zavrnilo tudi, ker gre za listino, ki je nastala po izdaji izpodbijane odločbe. Izpodbijani akt v upravnem sporu se namreč presoja po dejanskem in materialnem stanju zadeve ob trenutku njegove izdaje (6. člen ZUP v zvezi s 30. členom ZUS-1).

12Sodišče je v zvezi z dokaznim predlogom tožnika, da od toženke pribavi listine, ki se nanašajo na tožnikovo prijavo na 305. JR za leto 2021, tožniku pojasnilo, da je te listine prejelo v okviru upravnih spisov, ki se nanašajo na zadevo.

13Tožnik je predlagal tudi vpogled v 305. JR in 317. JR, kar sta predpisa, torej pravo.

14Tožnik zavrnitvi dokaznih predlogov ni ugovarjal.

Odločitev in razlogi sodišča

15Tožba je utemeljena.

16V zadevi je sporna odločitev toženke o zavrnitvi tožnikove vloge na Javnem razpisu štipendij Ad futura za študij v tujini za leto 2021 (305. JR).

17Razlog za odločitev o zavrnitvi vloge je neizpolnjevanje pogoja iz točke 5.20 305. JR, saj je skupna povprečna ocena tožnika 4,0645, in ne vsaj 4,1000.

18305. JR je bil izdan (med drugim) na podlagi 49. člena ZŠtip-1 in Pravilnika AF. Po 49. členu ZŠtip-1 Sklad objavi javni razpis za dodelitev štipendij Ad futura praviloma z zaprtim rokom za vložitev vloge, z odprtim rokom za vložitev vloge pa v primeru, če razpis ne določa meril za izbiro štipendistov, temveč le razmejitvena merila (prvi odstavek). Sklad v javnem razpisu iz prejšnjega odstavka poleg vsebin iz 5. člena tega zakona določi tudi: - enega ali več posebnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu iz 50. člena tega zakona, - enega ali več meril iz 51. člena tega zakona, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo upravičenci, če se javni razpis objavi z zaprtim rokom za vložitev vloge, - način usklajevanja štipendije, če se ta usklajuje.

19V 1. točki 305. JR je določen namen javnega razpisa (spodbujanje izobraževanja, doseganje višje ravni izobrazbe štipendistov in spodbujanje mednarodne mobilnosti). Po 2. točki je predmet javnega razpisa štipendiranje izbranih vlagateljev na tujih izobraževalnih ustanovah za posamezno stopnjo izobraževanja in pridobitev javno veljavne listine ali diplome na izbranih študijskih področij. Tako je pod točko A predmet JR štipendiranje dodiplomskega ali enovitega magistrskega študija v tujini na področjih, ki se uvrščajo v naslednje kategorije KLASIUS-P-16, med drugim 05 Naravoslovje, matematika in statistika.

20V 5. točki 305. JR so določeni razpisni pogoji. Vlagatelj pod točko A mora poleg pogoja iz prvega in drugega odstavka te točke javnega razpisa izpolnjevati tudi naslednja pogoja, med drugim, da njegova povprečna ocena glede na točko 7.1 Uspeh znaša vsaj 4,1000 (točka 5.20). V točki 7.1 je določeno, da se za izračun povprečne ocene upoštevajo ocene iz dokazil, zahtevanih v točki 6.12 oziroma 6.14, pri čemer se enakovredno upoštevajo vse ocene iz posamezne točke (prvi odstavek). Pri ocenah, doseženih na izobraževalnih ustanovah v tujini, se vsaka ocena na podlagi ocenjevalne lestvice ustanove, ki je oceno podelila, najprej pretvori v slovenski sistem ocenjevanja. Na podlagi tako pretvorjenih ocen se izračuna povprečje, ki je podlaga za točkovanje.

21Iz točke 6.12 izhaja, da mora vlagatelj pod točko A (poleg dokazil iz prejšnjega odstavka te točke) predložiti tudi: uradno in originalno potrdilo vseh pristojnih izobraževalnih ustanov o vseh doseženih zaključenih srednješolskih ocenah do vključno 31. 12. 2020 zaključenih letnikov srednje šole in maturitetnega ali podobnega zaključnega izpita, če je ta izpit do vključno 31. 12. 2020 že opravil. V opombi št. 7, ki se nanaša na zadnje navedeno točko JR, pa je navedeno, da se na izobraževalnem programu mednarodna matura vlagatelju upoštevajo samo ocene do vključno 31. 12. 2020 opravljenega maturitetnega izpita; če vlagatelj teh ocen do 31. 12. 2020 ni dosegel, se takemu vlagatelju upoštevajo le dosežene zaključne ocene 1. in 2. letnika splošne mature oziroma drugega srednješolskega programa, ki jih je vlagatelj dosegel do vključno 31. 12. 2020.

22Toženka je izračun povprečne skupne ocene opravila tako, da je upoštevala vse zaključene ocene 1. in 2. letnika Gimnazije B. tožnika ter vse ocene maturitetnega izpita pri šoli A. Kot to izhaja iz obrazložitve odločbe drugostopenjskega organa, ki je v tem delu dopolnil prvostopenjsko odločbo, kar je smel storiti (drugi oziroma tretji odstavek 248. člena ZUP), je organ seštel vse zgoraj opredeljene zaključene ocene, torej posamezne ocene iz letnih spričeval za 1. in 2. letnik Gimnazije B. ter ocene maturitetnega izpita na A. v Mostarju, seštevek le-teh delil z njihovim številom ocen (torej 31) in tako dobil povprečni izračun: 4,0645.

23Tožnik ugovarja, da bi morala toženka izračun povprečne skupne ocene opraviti na način, da bi izračunala povprečje ocen 1. letnika, povprečje ocen 2. letnika in povprečje ocen maturitetnega izpita ter dobljena povprečja deliti s 3, kar bi privedlo do rezultata 4,2243. Pri tem se sklicuje na odločitev prvostopenjskega organa, št. 11010-290/2020-17 z dne 16. 10. 2020, v zvezi z odločbo drugostopenjskega organa, št. 11007-105/2020/2 z dne 22. 12. 2020 (ki se obravnava na sodišču pod I U 146/2021), po kateri je toženka izračunala povprečno oceno na način, kot ga sedaj kot pravilnega uveljavlja tožnik. V odgovoru na tožbo je toženka te navedbe prerekala z navedbo, da ne gre enačiti pretvarjanje ocen mednarodne mature z računanjem povprečne ocene na podlagi ZŠtip-1 in Pravilnika AF ter, da četudi bi zaključne ocene izračunala na podlagi 9. člena Pravilnika o izvajanju izobraževalnega programa mednarodne mature tožnik še vedno ne bi izkazal povprečne ocene vsaj 4,1000.

2425. člen ZŠtip-1 določa termin ''povprečne ocene''. Povprečna ocena je povprečje vseh številčno izraženih zaključenih ocen predmetov ali izpitov, določenih v skladu z izobraževalnim programom, ki jih je vlagatelj dosegel v predhodnem šolskem ali študijskem letu glede na šolsko ali študijsko leto, za katerega vlagatelj uveljavlja pravico do štipendije (prvi odstavek). Povprečna ocena zadnjega razreda osnovne šole je povprečje vseh številčno izraženih zaključenih ocen vseh predmetov zaključnega razreda osnovne šole (drugi odstavek). V primeru ocen, ki jih je vlagatelj dosegel zunaj Republike Slovenije in ne ustrezajo ocenam v skladu s predpisi s področja šolstva ali visokega šolstva v Republiki Sloveniji, mora vlagatelj zagotoviti ocenjevalno lestvico tuje izobraževalne ustanove, na podlagi katere dodeljevalec štipendije izvede pretvorbo ocen v slovenski ocenjevalni sistem (tretji odstavek). Natančnejši izračun povprečne ocene in izračun uvrstitve med najboljših pet odstotkov študentov v generaciji s podzakonskim aktom določi minister, pristojen za delo (četrti odstavek).

25Na podlagi 68. člena ZŠtip-1 je bil sprejet Pravilnik AF, ki v 6. členu določa, da se ocene, ki se upoštevajo za izračun povprečne ocene, določijo v javnem razpisu, pri čemer se lahko upoštevajo ocene katerega koli šolskega oziroma študijskega leta, ki jih je vlagatelj pridobil v določenem obdobju na preteklem oziroma trenutnem, bodisi zaključenem ali še ne zaključenem izobraževanju (prvi odstavek), da je povprečna ocena povprečje vseh številčno izraženih zaključenih ocen vseh predmetov oziroma izpitov, določenih z izobraževalnim programom, ki se upoštevajo po merilu povprečne ocene glede na prejšnji odstavek. Povprečno oceno izračuna sklad na štiri decimalne številke natančno (drugi odstavek), da če so ocene pridobljene v tujini in jih ni mogoče enačiti oziroma primerjati z ocenami, kot jih urejajo predpisi Republike Slovenije s področja šolstva, vlagatelj predloži uradno potrdilo pristojne ustanove o načinu ocenjevanja, na katerem ta navede vse možne ocene, vse pozitivne ocene in razpon posamezne ocene, če ta ni linearen. Sklad na podlagi tega potrdila in potrdila o uspehu posamezno oceno pretvori v slovenski ocenjevalni sistem in izračuna povprečno oceno v skladu s tem členom (tretji odstavek).

26Tudi po presoji sodišča razlage za izračun, kot ga je podala toženka v izpodbijani odločbi, ni najti v citirani določbi 25. člena ZŠtip-1. 25. člen ZŠtip-1 namreč določa izračun povprečne ocene za eno šolsko oziroma študijsko leto, tj. predhodno leto glede na šolsko ali študijsko leto, za katero vlagatelj uveljavlja pravico do štipendije. Da je treba pri izračunu povprečne ocene upoštevati zaključene ocene, pridobljene v obdobju enega šolskega ali študijskega leta, kaže tudi drugi odstavek 25. člena ZŠtip-1, ki določa termin ''povprečne ocene'' za zadnji razred osnovne šole. Drugačen način izračuna bi bil nelogičen oziroma nesistemski.

27To bi v primeru več zaključenih šolskih ali študijskih let, ki pridejo v poštev pri uveljavljanju pravice do štipendije (za kar gre v tem primeru), pomenilo, da se izračun povprečne ocene po točki 5.20 Uspeh opravi tako, da se izračuna povprečno oceno vsakega posameznega zaključenega šolskega ali študijskega leta, upoštevajoč vse zaključene ocene v tem posameznem zaključenem šolskem ali študijskem letu in se na tak način dobljene povprečne ocene po posameznih šolskih ali študijskih letih (oziroma na drug način opredeljenega časovnega obdobja) delijo s številom šolskih ali študijskih let (oziroma na drug način opredeljenega časovnega obdobja), ki jih je možno uveljavljati pri tem pogoju posameznega JR.

28Drugače tudi ni mogoče razumeti določbe 6. člena Pravilnika AF, ne glede na ne povsem identično besedilo te določbe z besedilom določbe 25. člena ZŠtip-1. Ob tem je še dodati, da bi, upoštevajoč hierarhijo pravnih aktov (podzakonski predpis je nižji pravni akt od zakona in Ustave - 153. člen Ustave RS), v primeru, da bi Pravilnik AF določal drugače ali več, kot to določa ZŠtiP-1, bilo treba upoštevati zakon, tj. ZŠtip-1.

29Za tak način izračuna, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, tudi ni najti jasne in nedvoumno razumljive podlage v citiranih določbah 5.20, 6.12 in 7.1 točk 305. JR. Iz teh določb 305. JR v zvezi z načinom izračuna izhaja le, da se za izračun povprečne ocene upoštevajo ocene iz dokazil po 6.12 točki, ob tem, da tudi dodatek, ''pri čemer se enakovredno upoštevajo vse ocene iz posamezne točke'', po oceni sodišča ni moč razumeti zgolj na način, da se pri izračunu povprečne ocene seštejejo vse zaključene ocene iz posameznih šolskih let in delijo s številom vseh ocen, kot to zagovarja toženka, temveč je to določbo mogoče razumeti tudi tako, da se povprečna ocena izračuna za vsako posamezno šolsko leto in se te povprečne ocene delijo s številom zaključenih šolskih ali študijskih let oziroma opravljenega maturitetnega izpita do 31. 12. 2020, na podlagi katerih lahko vlagatelj uveljavlja svojo vlogo za dodelitev štipendije. V obeh primerih se namreč enakovredno upoštevajo vse ocene iz priloženih ustreznih dokazil po točki 6.12 razpisa. Povedano drugače: pri svojem izračunu skupne povprečne ocene organ upošteva vse ocene, zaključene v v JR določenih obdobjih.

30Tak način izračuna (torej izračun povprečne ocene za vsako posamezno šolsko leto in delitev na tak način izračunanih povprečnih ocen s številom uveljavljanih zaključenih šolskih ali študijskih let oziroma opravljenega maturitetnega izpita do določenega roka) je razviden tudi iz odločbe drugostopenjskega organa, št. 11007-105/2020/2 z dne 22. 12. 2020 (str. 3, peti in šesti odstavek), izdani v pritožbenem postopku zoper prvostopenjsko odločbo, št. 11010-290/2020-17 z dne 16. 10. 2020, kjer je drugostopenjski organ navedel: ''Na podlagi navedenega pritožbeni organ ugotavlja, da so zaključne ocene pritožnika, ki so upoštevne glede na razpisne pogoje: - 1. letnik znaša povprečna ocena 3,923, - 2. letnik znaša povprečna ocena 3,750, - 3. letnik znaša povprečna ocena 4,357 (povprečna ocena 6,1 pretvorjena v slovenski sistem ocenjevanja). Povprečna ocena vseh upoštevanih zaključnih ocen pritožnika znaša 4,010, s čimer pritožnik ne izpolnjuje pogoja iz 5.20 točke 285. javnega razpisa''. Enostavna preveritev rezultata tega izračuna pokaže, da je organ seštel povprečne ocene posameznih letnikov in ta seštevek delil s 3 (kar je število upoštevnih letnikov oziroma upoštevnih zaključenih časovnih obdobij), da je prišel do rezultata 4,010. Enako je tudi povzeto v odgovoru na tožbo v zadevi, I U 146/2021 (katere predmet presoje je citirana prvostopenjska odločba z dne 16. 10. 2020) na str. 2, tretji odstavek. Zato ni mogoče slediti zatrjevanju toženke, da je način izračuna, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, ustaljena praksa upravnega organa v zvezi s temi razpisi, saj to očitno ne drži. Ob tem pa zato vzdrži tudi tožbeni argument, da toženka (kljub dopolnitvi razlogov v drugostopenjski odločbi) ni v zadostni meri obrazložila v izpodbijani odločbi opravljenega izračuna in razloge zanj. Odločitve zato tudi ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

31Sodišče zato glede na povedano zaključuje, da je treba tožbi tožnika ugoditi, izpodbijano odločbo na podlagi 4., 3. in 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpraviti ter zadevo, sledeč tretjemu in četrtemu odstavku istega člena zakona, vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Ta bo moral v ponovnem postopku o tožnikovi prijavi za pridobitev štipendije za študij v tujini za leto 2021 ponovno odločiti, pri tem upoštevati pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in njegova stališča, ki se tičejo postopka.

32Do ostalih tožbenih ugovorov se sodišče ni opredeljevalo, ker je bilo že zgoraj navedeno zadosten razlog za odpravo izpodbijane odločbe.

33Sodišče je odločilo na podlagi opravljene glavne obravnave (51. člen ZUS-1).

K II. točki izreka:

34Odločitev o ugoditvi stroškovnemu zahtevku tožnika temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (četrti odstavek 3. člena), po katerem v primeru, če tožnik s tožbo uspe in je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnika zastopal pooblaščenec, ki je odvetniku, priznajo stroški v višini 385 EUR, povečanih za 22 % DDV.