VSM Sklep III Cp 322/2023

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu predlagatelja z dne 21. 6. 2022 in dopolnitvi z dne 8. 11. 2022 ter dopolnilo sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu II N 125/2021 z dne 1. 2. 2022 in dopolnitev sodne poravnave z dne 3. 3. 2022 tako, da je v I točki v peti alineji dodalo stavek: "Polovica strnjenih jesenskih (krompirjevih) in zimskih počitnic se zaključi na sredo ob 18.15 uri, ko se izvrši predaja pred rampo pri OŠ A., pri čemer se v tem času redni vikend stiki ne izvajajo in se za prvi dan počitnic šteje prvi dan po končanem pouku, za zadnji dan pa zadnji dan pred pričetkom pouka." Nadalje je v I točki v peti alineji dodalo stavek: "V času božično novoletnih in prvomajskih počitnic se za prvi dan počitnic šteje prvi dan po končanem pouku, za zadnji dan pa zadnji dan pred pričetkom pouka. V vikendu, ki pade v ta čas počitnic se redni stiki ne izvajajo, predaja otroka se opravi na dan, ki predstavlja polovico počitnic." Nadalje je v I točki peti alineji, dodalo nov stavek: "V primeru, da očetovemu vikend stiku sledi očetov velikonočni ponedeljek, se stik nadaljuje pri očetu brez predaje otroka v nedeljo." Nadalje je v I točki dodalo novo sedmo alinejo: "Oče ima letno med tednom šest stikov in sicer tretjo sredo v mesecu januarju, tretjo sredo v mesecu februarju, tretjo sredo v mesecu maju, drugo sredo v mesecu juniju, drugo sredo v mesecu septembru in tretjo sredo v mesecu novembru, na način, da otroka prevzame po končanem pouku v šoli in ga po končanem stiku ob 18.15 preda materi, na spodnjem parkirišču z leve strani pred zapornico pri OŠ A., pri čemer je oče dolžan, da poskrbi, da otrok opravi vse svoje šolske in obšolske obveznosti. Nadalje je v II točki dodalo nov stavek: "Mati B. B. je dolžna za stik pripraviti otroku telefon, ki mu ga je oče kupil ter učno gradivo, katero je otrok prinesel domov, v kolikor je potrebno, da otrok v času stika opravi šolske obveznosti (točka I izreka). V preostalem delu je predlog predlagatelja in njegovo dopolnitev zavrnilo (točka II izreka) ter odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške nepravdnega postopka (točka III izreka).

2Zoper citirani sklep vlaga predlagatelj obširno pritožbo z navedbo, da sklep izpodbija delno iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Očita kršitev 14. in 15. točke 339. člena ZPP, da ima sklep pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti, da izrek nasprotuje samemu sebi in v sklepu niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, v določenih delih so ti nejasni in sami s seboj v nasprotju. Da je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa, o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami. Navaja, da je otrok v večjem obsegu na letnem nivoju odrezan od otroštva s predlagateljem, saj se mu bodo stiki na letnem nivoju celo še zmanjšali. Meni, da sodišče pri določanju stikov ni upoštevalo, da je po razvezi staršev v največjo korist otroka čimbolj enakovredno preživeti čas z obema staršema. Koristi, ki jih ima z večjim obsegom stikov mladoletni otrok so velike in daljnosežne in ne zajemajo le koristi, ki jih ima oseba do dopolnjenega 18 leta temveč tudi koristi, ki se bodo kazale v odrasli dobi. Sodišče bi, glede na starost otroka in glede na otrokovo nadpovprečno sposobnost razumevanja in dojemanja stvari okoli sebe, moralo otroka zaslišati zaradi zavarovanja otrokove koristi. Zato je ravnalo v nasprotju s 6. členom Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic, v nasprotju z 96. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), v nasprotju z določbami Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), v nadaljevanju se povzame bistvo pritožnikove, na 21 straneh zapisane pritožbe za posamezno točko: graja zavrnitev njegovega predloga, da otrok polovico junijskih poletnih počitnic preživi s predlagateljem in sicer z neutemeljeno navedbo, da si otrok želi udeležiti tabora v tednu po šoli. Nadalje graja zavrnitev predčasnega prevzema otroka ob petkih za vikend stike. Meni, da so razlogi, ki jih je sodišče navedlo za zavrnitev zmotni in nezakoniti. Nadalje utemeljuje svojo grajo zavrnitve predloga glede upravičenega koriščenja izostanka od pouka mladoletnega otroka. Nadalje podaja svojo grajo k točki 19 in 20 (razmerje stikov v času med letnih počitnic in praznikov). S tem, ko je sodišče določilo, da se za prvi dan jesenskih in zimskih počitnic šteje prvi dan po končanem pouku, torej v soboto, je sodišče neupravičeno privilegiralo nasprotno stran, saj je pričetek počitnic za mladoletnega otroka v trenutku, ko se konča pouk. Če bo sodišče potrdilo sklep sodišča prve stopnje bo predlagatelj neupravičeno dvakrat letno pričenjal prvo polovico jesenskih in zimskih počitnic vsaj 17 ur in 30 minut kasneje (čas od petka od 16.00 ure do sobote 8.30 ure). Nadalje opozarja, da sodišče ni sledilo lastnemu cilju iz točke 10, da se v primerih, ko je to mogoče prepreči različno tolmačenje zapisanega dogovora in se s tem zmanjša konfliktnost odnosa med staršema, glede praznika 31. 10. in 1. 11. 2023, ki pripadeta predlagatelju, na kar naj opozori sodišče druge stopnje nasprotno udeleženko. Nadalje meni, da je potrebno natančneje konkretizirati tudi 1. točko četrte alineje saj bi nasprotna udeleženka imela več kot 10 % večji obseg božično novoletnih počitnic že v osnovi, če 24. 12. zapade na vikend in prva polovica teh počitnic pripade predlagatelju, ker bi se polovica počitnic pričela vsaj 17 ur in 30 minut kasneje z naslednjim dnem. Nadalje graja, da se sodišče v obrazložitvi sploh ni opredelilo do razmerja med stiki v času vikendov in ureditve v času praznikov (8. 2., 25. 6. ...). Ne drži navedba sodišča, da bosta starša morala sprejeti dejstvo, da se popolnoma enak čas bivanja v času praznikov in počitnic pri enem ali drugem staršu izenači tekom let. Glede točke 11 in 12 (čas in kraj prevzema med poletnimi počitnicami): predlagatelj je želel, da se določi kraj in čas prevzema za čas poletnih počitnic in tako ostaja praznina glede časa in kraja prevzema za čas poletnih počitnic. Graja k točki 13 in 14 (izvedba stikov za čas otrokove bolezni): ne soglaša z zavrnilnim argumentom sodišča, da je v letu 2021 zaradi bolezni otroka odpadel en stik, v letu 2022 pa dva stika, za kar je nasprotna udeleženka predlagatelju ponudila nadomestitev med tednom. Nadomeščanje stika med tednom, v krajši časovni interval, fizično ni možno izvesti v 100 km oddaljenem kraju v eno smer. Sodišče ni odgovorilo zakaj se vikend stiki ne morejo nadomestiti v istem obsegu, ni se opredelilo glede nadomeščanja prazničnega stika ter nadomeščanja stikov v primeru medletnih počitnic ter času posameznih poletnih počitnic. Ne soglaša z zavrnitvijo glede prevzema in predaje mladoletnega otroka - opredelitev oseb, ki izvajajo prevzem in predajo. Graja odločitev glede izročitve športne opreme, ker ne more biti prepuščeno otroku staremu 5 let, da se sam odloči katero športno opremo bo vzel. Tudi glede predaje učnega šolskega gradiva je sodišče odločitev prepustilo nasprotni udeleženki, da se samovoljno in enostransko sama odloči ali bo učno gradivo predajala ali ne. Nasprotna udeleženka je dolžna za vsak stik pripraviti tudi že morebitno dokončano domačo nalogo, saj želi predlagatelj videti in skupaj z njim nadgraditi učni napredek, učno snov še dodatno utrditi. Glede 6. dodatnih posamičnih stikov med tednom navaja, da se ne strinja s časom predaje, ki ga je sodišče arbitrarno določilo ob 18.15 uri, čeprav sta bila oba starša soglasna na podaljšanje stika vsaj na 19.00 uro. Nadalje graja zavrnitev njegovega predloga glede ureditve v primeru bolezni ali poškodbe sina v času, ko je mladoletni otrok pri predlagatelju. Sodišče ni sledilo lastnemu cilju iz točke 10, da v primerih, ko je to mogoče čim natančneje določi ureditev stikov in zmanjša možnost konfliktnega odnosa med staršema.

3Pritožba ni utemeljena.

4Starša, šest let starega sina, sta dogovorila stike mladoletnega C.C. z očetom (predlagateljem), s sodno poravnavo v februarju 2022 ter jo nato v mesecu marcu 2022 še dopolnila. Obravnavani predlog je predlagatelj vložil že v juniju 2022. Sodišče prve stopnje se je prepričalo, da v času po sklenitvi sodne poravnave ni prišlo do spremenjenih razmer, ki bi utemeljevale spremembo oziroma dopolnitev dogovorjenih stikov, kar je zakonsko zadosten razlog za zavrnitev predloga za spremembo stikov. Ker pa je ugotovilo pomanjkanje potrebne razumnosti in strpnosti staršev pri sprotnem dogovarjanju o izvajanju stikov, je v korist mladoletnega sina v prvi, drugi, tretji in peti alineji točke I. izreka, način izvajanja stikov še natančneje določilo. Nadalje je delno ugodilo predlogu tudi z dodatnimi šestimi stiki med tednom (četrta alineja točke I. izreka). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je dopolnitev potrebna v delu, kjer med staršema prihaja do različne razlage zapisanega dogovora in zato do težav v izvajanju stikov, ki jih starša nista sposobna ali pripravljena sporazumno reševati.

5Pritožbeni preizkus je pokazal, da sodišče ni storilo kršitev na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti ter, da so tudi pritožbeni razlogi neutemeljeni. Sodišče druge stopnje zavrača pritožbeni očitek kršitve pravice do izjave ter na podlagi ustave in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Konvencije Sveta Evrope o otrokovih pravicah, varovane otrokove pravice „biti slišan“. Kot je že pojasnjeno z izpodbijanim sklepom (točka 4. obrazložitve) sodišče ni odločalo o stikih, temveč je z izpodbijano odločitvijo že dogovorjene stike, le natančneje definiralo, vse zaradi nezmožnosti starševskega dogovarjanja. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo natančne in jasne razloge, zakaj izpodbijana odločitev v celoti upošteva največjo korist mladoletnega otroka in je očitek pritožbe o kršitvi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP neutemeljen. Tudi t.i. protispisnost (kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), ni podana.

6Ob odločanju o predlagateljevem predlogu je sodišče pravilno izhajalo iz bistvene ugotovitve, da je zaradi nepredvidljivih okoliščin in razlogov, ki jih prinaša življenje sina in obeh staršev, sodna odločitev, kot jo zahteva predlagatelj, tudi objektivno nemogoča in ob, minimalnem razumskem sodelovanju staršev, tudi nepotrebna. Predlagana prenormiranost izvajanja stikov bi prinašala še dodatne zaplete in nesoglasja in zato ne bi bila v korist njunega mladoletnega sina.

7Očetova pritožba zapisana na 21. straneh s podrobnim pregledom vseh ugodenih in zavrnjenih delov njegovega predloga za spremembo stikov, nedvomno odraža očetovo veliko željo, da preživi čim več časa s svojim sinom. Takšno prizadevanje je vsekakor odraz očetovega prizadevanja biti na vseh področjih vključen v sinov razvoj in napredek, v njegovo odraščanje. To pravico imata vsekakor oče in mati, kajti starševska skrb pripada skupaj obema staršema, ne glede na to, ali živita skupaj. Tudi starši, ki ne živijo skupaj so še vedno starši in so zato dolžni skrbeti za svojega otroka. Vendarle pa morajo biti staršem otrokove koristi njihova prva in poglavitna skrb. Družinski zakonik določa, da delajo starši v otrokovo korist, če zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosomatske potrebe z ravnanjem, ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka ter mu nudijo primerno vzgojno vodstvo in ga vzpodbujajo v njegovem razvoju. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da po zaključku, da niso izpolnjeni pogoji za spremembo stikov, njihov obseg ni bil predmet odločanja. Vendarle pa ugotovljena dejstva potrjujejo, da, s poravnavo določen obseg stikov s 6. letnim sinom, daje očetu zadovoljiv časovni obseg, v katerem je lahko ustrezno vključen v sinovo življenje; vzgojo, zabavo, učenje, potovanja oziroma bo sin ob tako določenih stikih odraščal tudi ob potrebni prisotnosti očeta.

8Iz mnenja CSD izhaja, da je predlagatelj ob soočenju s strokovnimi ugotovitvami in usmeritvami v obravnavi, doživljal pristranskost v strokovnem odnosu do otrokove mame, da ni zmogel razumeti in ponotranjiti usmeritev CSD in prevzeti del odgovornosti, ki pritičejo starševski vlogi. Tako je tudi CSD poudaril, da je dejstvo, da vseh obveznosti in pravic, ki se nanašajo na vsebino starševske skrbi, tudi glede določitve stikov, ni mogoče povsem enakovredno porazdeliti med oba starša. Zato bosta tako predlagatelj kot nasprotna udeleženka morala dojeti in sprejeti, v kolikor dejansko delujeta v največjo korist svojega mladoletnega sina C.C., da izvajanje sicer dovolj natančno dogovorjenih stikov, prinaša življenjske situacije, določene nepredvidljive okoliščine, glede katerih ni mogoč vnaprejšen dogovor in njihov natančen zapis. Za izvajanje ustrezno dogovorjenih stikov v skladu z otrokovimi koristmi je nujno, da se starša ob nastopu nepredvidljivih okoliščin sproti dogovarjata.

9Potrebno je poudariti, da je osnovni razlog za zavrnitev predloga očeta po spremembi stikov ta, da v času od marca oziroma februarja 2022, ko sta starša s poravnavo pravnomočno določila obseg stikov očeta z mladoletnim sinom, do vložitve predlagateljevega predloga, v juniju 2022 oziroma do dneva odločanja o predlogu, ni prišlo do spremenjenih razmer¹ oziroma, da koristi otroka ne zahtevajo spremembe stikov, ki so bili sporazumno dogovorjeni pred tremi meseci, kar bi sploh omogočalo odločanje o spremembi stikov.

10Sodišče prve stopnje pa je zavrnitev posameznih predlaganih sprememb v ureditvi stikov tudi vsebinsko pojasnjevalo. Iz obrazložitve izhaja skrb in želja sodišča, da bi predlagatelj odločitev tudi vsebinsko sprejel, vse zaradi prepričanja sodišča, da je odločitev v največjo korist mladoletnega otroka. Ker glede na bistvene razloge za zavrnitev predloga, večina pritožbenih navedb ni pravno pomembna za odločitev o pritožbi, sodišče druge stopnje nanje ne odgovarja². Dodaja le, da ni mogoče pritrditi pritožbi, da je sodišče s tem, ko ni ugodilo njegovemu predlogu, da sin polovico junijskih počitnic preživi s predlagateljem, odstopilo od načela, da otrok med poletnimi počitnicami enako časa preživi z obema staršema in s tem podprlo težnjo matere, da otrok čim manj časa preživi z očetom. Sodišče prve stopnje je zgolj želelo dodatno pojasniti, da je v korist njegovega sina, da se v začetku junija udeleži različnih taborov in več dnevnih dejavnosti, za katere je splošno znano, da se največkrat izvajajo takoj po zaključku šolskega leta v mesecu juniju.

11Tudi graja zavrnitve prevzema sina ob petkih za vikend stike je neutemeljena, razlogi sodišča v točki 25 obrazložitve pa dovolj jasni in racionalni. Sodišče druge stopnje sprejema tudi vse argumente sodišča prve stopnje glede nadomeščanja stika zaradi bolezni oziroma predloga, da se stik kljub bolezni izvede v neposredni bližini (v turistični nastanitvi).

12Pritožba prav tako neutemeljeno graja uro predaje otroka ob dodatnih med tedenskih stikih (četrta alineja točke I. izreka), saj je ura 18.15 primerna, ob upoštevanju, da potrebuje med tednom 6 letni otrok vendarle dovolj časa, da doma opravi vse potrebno pred odhodom na nočni počitek.

13Veliko nezadovoljstva in očetovega občutka, da z pravnomočno dogovorjenim obsegom stikov ne bo enakovredno vključen v odraščanje mladoletnega sina, bi starša lahko odpravila, v kolikor bi sledila predlogu CSD, da se vključita v terapevtsko strokovno pomoč. S tem bi resnično delovala v skladu s koristmi njunega mladoletnega C.C. Sama gotovo vesta, da so otroci v letih kot je njun sin zelo dojemljivi in občutljivi, zato tudi C.C. še kako občuti njun neustrezen medsebojni odnos. Sodišče druge stopnje meni, da se lahko starša, izhajajoč iz obsega dogovorjenih stikov, sprotno, glede na posamezne konkretne okoliščine, z minimalno strpnostjo in razumnostjo, dogovarjata o odstopih glede posamezne ure pričetka stika oziroma tudi kakšnega dneva, ko na primer načrtovani izlet očeta z otrokom zahteva pričetek izvajanja stika že v petek, ko je določen vikend stik z očetom oziroma, ko se prične del počitnic, ki jih bo sin preživel z očetom. Povsem enako velja glede izročanja športne opreme, mobilnega telefona, učnega gradiva, podaljšanja stikov v primeru bolezni enega od staršev ali otroka.

14Tako predlagatelj kot nasprotna udeleženka, ob vsej njuni skrbi in ljubezni do sina, vendarle morata upoštevati, da oddaljenost njunih stalnih prebivališč nujno zahteva, da občasno svoje želje podredita potrebam in koristim otroka. Sklicevanje predlagatelja in tudi nasprotne udeleženke na to, da ne zmoreta niti minimalnega sporazumnega dogovarjanja, ni opravičljivo. Center za socialno delo je utemeljeno opozoril v svojem mnenju, da takšen odnos lahko v prihodnosti ogroža sinov osebnostni razvoj. Sodišče druge stopnje apelira na oba starša, da o teh ugotovitvah temeljito razmislita ter v nadaljevanju izpolnjujeta vse pravice in obveznosti starševske skrbi, dejansko v največje dobro svojega sina.

15Ker sodišče ni ugotovilo niti izrecno zatrjevanih niti uradoma upoštevanih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1), je pritožbo predlagatelja zavrnilo in sklep potrdilo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 40. člena ZNP-1.

¹ Določba osmega odstavka 141. člena DZ: Sodišče izda novo odločbo o stikih s starši, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka.
² Določba 361. člena ZPP, v zvezi z določbo 42. člena ZNP-1.