VSC Sklep III Kp 16776/2020

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se kazen osem mesecev zapora, ki je bila izrečena obsojenemu A. A. s sodbo Okrajnega sodišča v Celju I K 16776/2020 z dne 22. 7. 2020, ki je postala pravnomočna dne 29. 9. 2020, izvrši v obsegu neopravljenega dela v splošno korist, s 127. dnevi zapora.

2Zoper sklep se je pravočasno pritožil obsojeni po svojem zagovorniku. Uvodoma je navedel, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje ali da spremeni sklep sodišča prve stopnje.

3Pritožba ni utemeljena.

4V skladu z enajstim odstavkom 86. člena KZ-1 sodišče v primeru, če obsojenec v celoti ali deloma ne izpolnjuje nalog v okviru dela v splošno korist ali v pomembnem delu ne izpolnjuje navodil v okviru varstvenega nadzorstva ali se izmika stiku s svetovalcem ali drugače krši obveznosti iz dela v splošno korist, s sklepom odloči, da se izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela.

5Na podlagi zbranih podatkov v sodnem spisu (poročil Probacijske enote Celje, pozivov sodišča prve stopnje obsojencu, poizvedb sodišča prve stopnje pri policijski postaji v zvezi z bivališčem obsojenca), ki jih je prvostopno sodišče korektno povzelo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da se je obsojenec namerno izogibal opravljanju oziroma nadaljevanju opravljanja dela v splošno korist in je tako kršil obveznosti iz dela v splošno korist.

6Zagovornik je v pritožbi sicer navedel, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, vendar le-teh ni obrazložil. Iz vsebine njegove pritožbe pa gre povzeti, da uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Zatrjuje namreč, da razlogi za neizpolnitev dela v splošno korist, niso na strani obsojenca, saj se ta delu ni izmikal in ga je skoraj v polovici obsega tudi opravil, temveč so ga življenjske razmere (razšel se je z izvenzakonsko partnerko, ostal je brez vozniškega dovoljenja, pričel je postopek osebnega stečaja, domači na naslovu bivališča zaradi obiska izvršitelja niso hoteli sprejemati pošte) prisilile, da dela ni mogel opraviti v roku, ki mu ga je naložilo sodišče.

7Takšnim pritožbenim navedbam sodišče druge stopnje ne more slediti. Iz dopisa Probacijske enote Novo mesto z dne 15. 12. 2020, naslovljenega na Okrajno sodišče v Celju izhaja, da so obsojencu na naslov stalnega bivališča ... poslali vabilo na razgovor za dne 16. 11. 2020, na katerega pa se obsojeni ni odzval in svoje odsotnosti ni opravičil. Priporočena pošiljka je bila vložena v hišni predalčnik obsojenca. Naslov, na katerega mu je bila poslana priporočena pošiljka, je naslov bivališča, ki ga je navedel obsojeni sodišču na glavni obravnavi, prav tako pa je navedeni naslov kot naslov prijavljenega stalnega bivališča ter hkrati naslov za vročanje razviden iz Centralnega registra prebivalcev. Kljub temu so se pri Probacijski enoti Novo mesto odločili, da glede na okoliščine epidemije obsojenca ponovno vabijo, vendar novega vabila ni sprejel. Obsojeni tudi ni sprejel dopisa, katerega mu je poslalo Okrajno sodišče v Celju z dne 22. 12. 2020, zaradi česar je prvostopno sodišče šele na podlagi opravljenih poizvedb pri Policijski postaji Sevnica ugotovilo, da obsojeni na naslovu, katerega je navedel sodišču kot naslov svojega bivanja in kateri je naveden tudi v CRP kot naslov za sprejemanje pošte, ne biva, temveč stanuje na naslovu ... Iz vmesnih poročil Probacijske enote Celje sodišču, še zlasti pa iz končnega poročila Probacijske enote Celje sodišču z dne 13. 10. 2022 je razvidno, da se obsojenec večkrat ni pravočasno odzival pozivom Probacijske enote v zvezi z obveznostmi in pravicami v okviru izvrševanja probacijskih nalog. Sodelovanje s Probacijsko službo je potekalo neredno, obsojenec je večkrat pozabil za dogovorjene termine, se ni odzival pravočasno in je nato zaprošal za nove termine. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje s pravnomočno sodbo obsojencu dovolilo, da osem mesečno zaporno kazen opravi z 480. urami dela v splošno korist, ki jih mora opraviti v roku dveh let od izvršljivosti sodbe, je obsojenec do izteka tega roka opravil manj kot polovico ur dela v splošno korist. Ne le to, sodišče je kasneje z dopisom obvestilo Probacijsko enoto Celje, da lahko obsojenec opravi dela v splošno korist do dne 29. 9. 2023, torej v roku treh let od pravnomočnosti sodbe, vendar je bil obsojeni tudi po tem, kot je razvidno iz obvestila Probacijske enote Celje sodišču z dne 1. 2. 2023 povsem neodziven. Iz navedenega dopisa namreč izhaja, da so s strani Probacijske enote Celje obsojenca vabili za dne 4. 1. 2023, pri čemer mu je bil poziv poslan tako na naslov stalnega bivališča, kakor tudi na naslov, katerega je obsojenec navedel kot začasno bivališče. Na nobenem od navedenih naslovov pa obsojenec pošiljke ni sprejel. Tudi, ko so s strani Probacijske enote Celje dne 20. 12. 2022 vzpostavili telefonski stik z obsojencem, ga seznanili s pozivom in z vrnjenimi pošiljkami ter se dogovorili, da mu posredujejo poziv na njegov elektronski naslov, se obsojenec kljub telefonskem dogovoru ni odzval na vabilo niti ni posredoval opravičila za svoj izostanek.

8Vse navedeno brez dvoma dokazuje, da so razlogi, zaradi katerih obsojeni ni izpolnil več kot polovico svoje obveznosti glede dela v splošno korist, izključno na strani obsojenca in jih ni mogoče pripisati objektivnim okoliščinam, kot zatrjuje pritožba. Sodišče prve stopnje je ob izreku kazni zapora obsojencu, ki se izvrši z delom v splošno korist, poklonilo določeno zaupanje na podlagi presoje subjektivnih okoliščin na strani obsojenca. Že ob izreku kazni je bil obsojeni poučen o posledicah, ki ga lahko doletijo v primeru neizpolnjevanja nalog v zvezi z delom v splošno korist. Kljub temu obsojeni ni sprejemal vabil Probacijske enote in tudi ne dopisov sodišča, ni sporočil naslova, kje bo dosegljiv Probacijski enoti in sodišču, večkrat se tudi ni odzval vabilom, ki so mu jih s strani Probacijske enote uspeli vročiti in svojih izostankov ni opravičil. Neizpolnjevanje nalog v zvezi z delom v splošno korist je tako izključno posledica njegovega malomarnega odnosa, zato so razlogi za neizvršitev dela izključno v sferi obsojenca, torej so posledica njegovega zavestnega in hotenega neizpolnjevanja nalog in navodil, izmikanja vabilom in kršenju obveznosti iz dela v splošno korist. Obsojenčev povsem nekritičen odnos do zaupanih mu nalog v zvezi z delom v splošno korist pa nenazadnje izhaja tudi iz njegove zadnje izjave pri Probacijski enoti Celje z dne 12. 4. 2023, ko navaja, da bi sicer rad čimprej nadaljeval z opravo dela v splošno korist, vendar pa je zaradi stresa ob razpadu zunajzakonske skupnosti pozabil na svojo obveznost sodelovanja z njimi. Razpad zunajzakonske zveze, izguba vozniškega dovoljenja, začet postopek osebnega stečaja in obveznosti v zvezi s plačilom visoke odškodnine zaradi prometne nesreče, pa nikakor niso opravičljivi razlogi, da obsojenec v obdobju treh let ne bi mogel izvršiti dela v splošno korist, kot mu je bilo naloženo s strani sodišča.

9Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče, v nasprotju s pritožnikom, ugotavlja, da je v izpodbijanem sklepu dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev določb kazenskega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP). Zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

10Ker obsojenec s pritožbo ni uspel, bi moral plačati sodno takso, kot strošek pritožbenega postopka. Iz enakih razlogov kot je sodišče prve stopnje obsojenca oprostilo povrnitve vseh stroškov kazenskega postopka, ga je plačila sodne takse oprostilo tudi pritožbeno sodišče.