VSC Sklep I Kp 18427/2023

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1Sodišče prve stopnje je s pritožbeno izpodbijanim sklepom obdolženemu podaljšalo pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP).

2Zoper sklep se pritožuje zagovornik obdolženega, ki smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da pritožbi ugodi, pripor odpravi in ga nadomesti z milejšim ukrepom.

3Pritožba ni utemeljena.

4Uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe ne morejo postaviti pod vprašaj. V nasprotju s pritožnikom namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo ter razumno in prepričljivo utemeljilo danost vseh pogojev za pripor. Gre za utemeljen sum storitve obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, za njegovo ponovitveno nevarnost ter za sorazmernost in neogibno potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije.

5Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu nanizalo razloge, na podlagi katerih je zaključilo, da obstoji utemeljen sum storitve obdolžencu očitanih kaznivih dejanj kot tudi priporni razlog ponovitvene nevarnosti. Teh zaključkov zagovornik ne izpodbija, pritožbeno sodišče pa jih šteje kot prepričljive. Glede na izkazane in v obrazložitvi izpodbijanega sklepa izpostavljene okoliščine pa pritožbeno sodišče kot pravilno sprejema tudi prvostopno oceno o neogibni potrebnosti in sorazmernosti osebnega omejevalnega ukrepa.

V točki 8. obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovljeno in obrazloženo, da teža obdolžencu očitanih kaznivih dejanj in stopnja ogrožanja pravno zavarovane dobrine (varovanje življenja in zdravja oškodovancev), ki jo izvrševanje obdolžencu očitanih kaznivih dejanj predstavlja, opravičuje poseg v obdolženčevo osebno svobodo, je v celoti sprejemljivo tudi za pritožbeno sodišče. Pritožnik pri na na načelni ravni podanem nasprotovanju takemu prvostopenjskemu razlogovanju, ne navaja konkretnih dejstev in okoliščin, ki bi omogočale drugačen zaključek, zato se njegove navedbe v tem delu izkažejo za neutemeljene.

Obdolženčevo specialno povratništvo, zlasti, ko naj bi očitana kazniva dejanja storil v teku alternativnega izvrševanja zaporne kazni, utemeljuje sklep, da odločitve sodišča nanj niso vplivale pozitivno, da kaznivih dejanj ne bi več ponavljal. Na tej podlagi je po sodbi pritožbenega sodišča nadalje pravilen tudi zaključek, da pri obdolžencu ni mogoče uporabiti nobenega drugega nadomestnega oziroma milejšega omejevalnega ukrepa, saj bi se s tem obdolženec vrnil nazaj v življenjsko okolje, kjer je živel in naj bi izvrševal kazniva dejanja. Že ob predhodnih pripornih pritožbenih obravnavah je bilo obdolženemu pojasnilo, da je odreditev ukrepa milejšega od pripora vezana na pričakovanje oziroma na določeno stopnjo zaupanja, da tega režima ne bo kršil. Takšnega zaupanja pa obdolženi, glede na težo očitanih kaznivih dejanj in njegovo izpostavljeno povratništvo, z ničemer ni opravičil. Pritožbenemu predlogu za odreditev milejšega ukrepa zato tudi po sodbi pritožbenega sodišča ni mogoče ugoditi.

6Do pritožbenih navedb, ki se sedaj ponavljajo, ko pritožnik izpostavlja obdolženčevo zdravstveno stanje v luči dvakratnih poskusov storitve samomora, s čimer izpodbija obdolženčevo pravico do nedotakljivosti njegovega življenja, se je drugostopenjsko sodišče že opredelilo v predhodnem sklepu z dne 25. 4. 2023. Ko tokratna pritožba v tem delu ne vnaša ničesar novega, ko se pritožbeno ne zatrjujejo spremenjene okoliščine, pritožbeno sodišče nima razloga, da bi svoje stališče spremenilo, zato se skladno z razlogi v sklepu z dne 25. 4. 2023, v zvezi s ponovljenimi pritožbenimi navedbami, na razloge v citiranem sklepu sklicuje. V izpodbijani odločbi so tako po zaključku pritožbenega sodišča ustrezno ovrednoteni in obrazloženi vsi priporni pogoji, zato pritožbene navedbe takšnega zanesljivega sklepanja sodišča prve stopnje ne morejo spodnesti.

7Glede na obrazloženo se izkaže, da pritožbene navedbe niso utemeljene. Ker tudi uradni preizkus ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora, po pravnomočnosti sodbe, odmerilo sodišče prve stopnje.