VSL Sklep V Kp 53164/2019

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom predlog obtoženčeve zagovornice za izločitev: (i) zapisnikov o predobravnavnem naroku in naroku za izrek kazenske sankcije z dne 2. 6. 2021 in z dne 22. 9. 2021; (ii) sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani II K 53164/2019 z dne 22. 9. 2021 in sklepa Višjega sodišča v Ljubljani VI Kp 53164/2019 z dne 14. 3. 2022; (iii) pritožbe zagovornice z dne 4. 11. 2021 in (iv) pritožbe „ODT“ z dne 8. 11. 2021, zavrnilo kot neutemeljenega.

2Zoper sklep se je pritožila obtoženčeva zagovornica zaradi bistvene kršitve določb (kazenskega) postopka po 2. in 11. točki prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu obtoženca za izločitev „dokazov“ ugodi in iz spisa izloči navedene listine oziroma, da sklep razveljavi in (zadevo) vrne v novo odločanje drugem sodniku prvostopnega sodišča.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po preizkusu izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb ter preučitvi podatkov spisa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

5V predmetni kazenski zadevi je predsednik senata na predobravnavnem naroku (2. 6. 2021) sprejel obtoženčevo priznanje krivde po obtožbi in mu na naroku za izrek kazenske sankcije (22. 9. 2021) izrekel sodbo II K 53164/2019 z dne 22. 9. 2021. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom VI Kp 53164/2019 z dne 7. in 14. 3. 2022 pritožbama obtoženčeve zagovornice in državne tožilke ugodilo, citirano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje z napotkom, da bo moralo, ob upoštevanju temeljnih pravnih jamstev obtoženca, ponovno ugotavljati, ali so podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi priznanja, in če temu ne bo tako, o obtožbenem očitku odločiti po opravljeni glavni obravnavi. V novem sojenju je (isti) predsednik senata ponovno opravil predobravnavni narok (4. 5. 2022), na katerem obtoženec krivde ni priznal, njegova zagovornica pa je predlagala izločitev v izreku izpodbijanega sklepa navedenih listin zaradi možne „okuženosti“ razpravljajočega sodnika ali senata oziroma vpliva na (ne)pristranskost razpravljajočega sodišča.

6Sodišče druge stopnje se strinja z zaključki izpodbijanega sklepa, da se po stališču sodne prakse¹ ekskluzijska sankcija iz petega odstavka 450.a člena ZKP nanaša izključno na postopek pogajanj v smeri sporazuma o priznanju krivde, ki nato ni bil sklenjen, če pa predsednik senata zavrne sklenjeni sporazum o priznanju krivde, se sporazum iz spisa ne izloča, prav tako se ne izločajo listine, ki izkazujejo predhodno in kasneje preklicano priznanje krivde, kar je primerljivo z že opisanimi procesnimi okoliščinami v obravnavani zadevi. Nadalje je pravilna presoja prvostopenjskega sodišča, da v predlogu za izločitev navedene listine niso nedovoljeni dokazi v smislu drugega odstavka 18. člena ZKP ter da v določbah procesnega zakona ni podlage za izločitev zapisnika o predobravnavnem naroku, na katerem je obtoženec krivdo priznal.

7Pritožnica razlogom, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo zavrnitev predloga za izločitev listin (točki 6 in 7 sklepa), ne nasprotuje, temveč v pritožbi zatrjuje, da je na strani predsednika senata podan izločitveni razlog iz 3. točke drugega odstavka 39. člena ZKP.

8ZKP v 3. točki drugega odstavka določa, da sodnik oziroma sodnik porotnik ne sme odločati o obtožbi, če je izdal sklep, da se priznanje obdolženca zavrne (drugi odstavek 285.c člena) oziroma sklep, da se sporazum o priznanju krivde zavrne (450.č člen). V predmetni kazenski zadevi predsednik senata na predobravnavnem naroku priznanja obtoženca ni zavrnil, temveč ga je sprejel in obtožencu v nadaljevanju izrekel obsodilno sodbo, ki pa je bila v pritožbenem postopku razveljavljena. Glede na navedeno razlog za izločitev sodnika iz 3. točke drugega odstavka 39. člena ZKP, ki velja izključno za primer zavrnitve priznanja krivde ali sporazuma, ni podan, posledično pa tudi ni izkazana v pritožbi zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 2. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

9V zvezi s pritožbenimi očitki, da naj bi izpodbijani sklep izrecno navajal, da glede sodnika ni podan izločitveni razlog, sodišče druge stopnje ugotavlja, da se ti razlogi sklepa nanašajo na argumentacijo zagovornice, da je potrebno predlagane listine iz spisa izločiti, ker bi bil zaradi obtoženčevega priznanja krivde v predhodnem postopku razpravljajoči sodnik „okužen“ oziroma bi to lahko vplivalo na njegovo (ne)pristranskost. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je nosilec sodne funkcije poklicni sodnik od katerega je mogoče pričakovati, da bo o zadevi odločal nepristransko, objektivno in zakonito ter še ob upoštevanju določbe 17. člena ZKP ocenilo, da ni mogoče zaključiti, da bi lahko priznanje krivde iz predhodnega postopka vplivalo na nepristranskost predsednika razpravljajočega senata (točka 7 sklepa). S takšno obrazložitvijo pa se ni opredelilo do razloga za izločitev sodnika iz 3. točke drugega odstavka 39. člena ZKP, kot to prikazuje pritožnica, temveč je utemeljilo svojo presojo o neobstoju razloga za izločitev (razpravljajočega) sodnika določenega v 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP (če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti).

10Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

¹ Sklepa Višjega sodišča v Ljubljani V Kp 9204/2021 z dne 13. 9. 2021 in V Kp 46687/2014 z dne 21. 11. 2017.