VSL Sklep VII Kp 7816/2020

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

1Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zoper obdolženega A. A. iz razloga po 3. točki prvega odstavka 352. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrglo obtožni predlog Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, št. Kt/14/2017 z dne 4. 2. 2020, vložen dne 5. 2. 2020, s katerim se mu očita, da naj bi v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti storil kaznivo dejanje zalezovanja po prvem odstavku 134.a člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena KZ-1. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP je sodišče odločilo, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca proračun.

2Zoper sklep se je pritožil višji državni tožilec zaradi kršitve kazenskega zakona in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

3Pritožba je utemeljena.

4Prav ima pritožnik, da na podlagi dopolnilnega izvedenskega mnenja z dne 22. 10. 2018 (l. št. 304 v spisu IV K 8570/2017), ki je bilo v času izdaje izpodbijanega sklepa staro več kot štiri leta, še ni mogoče sklepati, da se obdolženec zaradi svojega duševnega stanja tudi sedaj ne more udeleževati kazenskega postopka. Po oceni pritožbenega senata je obdobje več kot štirih let predolgo, da bi tedaj izdelano izvedensko mnenje zanesljivo izkazovalo aktualno obdolženčevo duševno stanje.

5Nadalje tudi podatki iz zdravniškega potrdila specialistke splošne medicine B. B. z dne 3. 11. 2022 (l. št. 158) ne zadoščajo za utemeljitev izpodbijanega sklepa. Okoliščine, da obdolženčeve sposobnosti sodelovanja v kazenskem postopku ni mogoče pričakovati, dokler se ne bo vključil v potrebno terapijo, do česar ima obdolženec odklonilen odnos, pri čemer do dne 3. 11. 2022 psihiatrična obravnava ni izkazana, sicer izkazujejo resen dvom o obdolženčevi obravnavni sposobnosti, ni pa zgolj na njihovi podlagi mogoče z gotovostjo zaključiti, da je temu res tako. Tudi po oceni pritožbenega senata je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, saj psihiatrični pregled obdolženca (odredba z dne 9. 12. 2020 na l. št. 26) zaradi njegove nedosegljivosti ni bil izveden. Prvostopenjsko sodišče je zato obtožni predlog zavrglo prenagljeno.

6Glede izvedbe psihiatričnega pregleda pri izvedenki pritožbeni senat pojasnjuje, da so sodišču na voljo različni ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti (XVII. poglavje ZKP). Če se da isti cilj doseči z več ukrepi, mora sodišče skladno z načeloma sorazmernosti in subsidiarnosti izbrati tistega, ki je za obdolženca najmilejši.¹ Če se obdolženec ne odzove povabilu izvedenca za psihiatrični pregled, mora izvedenec o tem obvestiti sodišče. Sodišče sme nato odrediti privedbo k izvedencu (194. člen ZKP), če se obdolženec ne odzove vabilu sodišča, v katerem je bil opozorjen, da bo v primeru neopravičenega izostanka k izvedencu priveden.²

7V konkretni zadevi je izvedenka že dne 22. 1. 2021 sodišče obvestila, da je obdolženca na pregled, ki je za podajo njenega mnenja nujen, vabila dvakrat, s priporočeno pošto in povratnico, tako na njegovo stalno kot tudi začasno prebivališče, a se na vabili ni odzval (e-sporočilo na l. št. 33). Izvedenka je nato dne 10. 11. 2021 sodišču sporočila, da je govorila z obdolženčevo materjo, ki pa z njim nima stikov, prav je obdolžencu na elektronski naslov, ki ga je navedel, poslala vabilo, vendar sporočilo ni bilo dostavljeno (e-sporočilo na l. št. 99). Iz podatkov spisa pa nadalje ne izhaja, da bi sodišče za zagotovitev obdolženca na psihiatričnem pregledu postopalo na zgoraj obrazložen način. Zoper obdolženca je bila sicer trikrat izdana trajna odredba za privedbo (l. št. 38, 62 in 77), ki je bila večkrat tudi realizirana, vendar je sodišče na ta način obdolžencu vročalo le vabilo na glavno obravnavo, ne pa tudi vabila za psihiatrični pregled pri izvedenki z opozorilom, da bo v primeru neopravičene odsotnosti prisilno priveden.

8Drži, da odredba za privedbo z dne 11. 11. 2021 (ki je bila prav tako namenjena zagotovitvi obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi – l. št. 110) ni bila realizirana, saj policisti obdolženca na območju C. niso uspeli izslediti, ker gre za brezdomca (dopis Policijske postaje C. z dne 30. 11. 2021 na l. št. 113). Vendar pa zgolj enkratna neuspešna realizacija odredbe za privedbo z obrazložitvijo, da gre za brezdomca, po prepričanju pritožbenega senata ne zadošča za odstop prvostopenjskega sodišča od nadaljnjih prizadevanj za zagotovitev navzočnosti obdolženca pri psihiatričnem pregledu. Ta okoliščina zato tudi ne more utemeljevati zavrženja obtožnega predloga zgolj na podlagi obstoječih, pomanjkljivih in delno zastarelih medicinskih podatkov. Nevzdržen bi bil namreč položaj, da se kazenski postopek ne bi mogel izvesti, še posebej ob dejstvu, da oškodovanka pri pregonu vztraja, zgolj iz razloga obdolženčevega izmikanja psihiatričnemu pregledu. Po oceni pritožbenega senata prvostopenjsko sodišče ni izkazalo zadostne mere truda za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti ter s tem uspešne izvedbe kazenskega postopka.

9Upoštevaje povedano, je pritožbeni senat pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP izpodbijani sklep razveljavil ter zadevo vrnil sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Prvostopenjsko sodišče bo skladno z določbami 265. člena ZKP moralo ugotoviti, ali je obdolženčevo duševno stanje takšno, da mu tudi sedaj onemogoča udeležbo v kazenskem postopku. Ob tem naj sodišče ob spoštovanju načel zakonitosti, sorazmernosti in subsidiarnosti dosledno postopa skladno z določbami XVII. poglavja ZKP, predvsem določbama 193. člena in 194. člena ZKP. Sodišče naj tako po dogovoru z izvedenko psihiatrične stroke, ki bo znova določila čas in kraj pregleda, obdolžencu vroči vabilo na psihiatrični pregled pri njej, v katerem naj ga opozori, da bo v primeru neopravičenega izostanka k izvedenki prisilno priveden. Če v redu povabljeni obdolženec zopet ne bo prišel in svojega izostanka ne bo opravičil, naj sodišče skladno s 194. členom ZKP odredi prisilno privedbo in tako zagotovi obdolženčevo navzočnost, ki je nujna za uspešno izvedbo kazenskega postopka. Ob tem naj sodišče izkaže večjo mero prizadevanj za obdolženčevo izsleditev.

¹ Horvat, Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, Ljubljana 2004, str. 432.
² Prav tam, str. 591.