VSM Sklep III Cp 207/2023

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče nasprotnega udeleženca, očeta A. A., roj. ... 2015 in B. B., roj. ... 2016 zavezalo, da je od 4. 10. 2022 dolžan za vsakega od sinov plačevati zvišano preživnino v znesku 200,00 EUR mesečno.

2Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija oče otrok zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je prvostopno sodišče zmotno ugotovilo mesečne dohodke očeta otrok, ker ta v povprečju na mesec zasluži 1.325,00 EUR, ne pa 1.500,00 EUR, kot je to ugotovilo prvostopno sodišče. Pri zvišanju preživnine pa prvostopno sodišče sploh ni upoštevalo plače matere otrok, ki zasluži s skrajšanim delovnim časom okrog 1.800,00 EUR mesečno. Pri odločanju o zvišanju preživnine bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati tudi dejstvo, da je oče otrok svoji bivši partnerki, to je materi otrok iz naslova delitve skupnega premoženja izplačal 25.000,00 EUR, zraven tega pa otrokom da še kakšna denarna sredstva, ko so ti pri njem in ko jih sicer preživlja šest dni na mesec. Sicer pa za otroka prispeva izven do sedaj določene preživninske obveznosti, ki valorizirana znaša 105,00 EUR za vsakega otroka, še dodatna denarna sredstva v obliki plačila za malico in za šolanje otrok (50,00 EUR za šolsko prehrano, 52,00 EUR za vsakega za nakup šolskih potrebščin, 30,00 EUR za plavalni tečaj itd.). Za vsakega otroka je tako na mesec v denarju prispeval vsaj 155,00 EUR. Zraven vsega pa je prvostopno sodišče tudi zmotno ugotovilo mesečne potrebe otrok, ker te znašajo, upoštevaje stroške elektrike, komunale, članarin za šolske dejavnosti, vadnin za športne dejavnosti otrok, prehrane, športne opreme in žepnine največ dobrih 360,00 EUR mesečno. Potrebe otrok tako ne znašajo okrog 400,00 EUR mesečno, kot je zmotno ugotovilo prvostopno sodišče. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3V odgovoru na pritožbo se predlagateljica zavzema za potrditev prvostopnega sklepa.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po določbi prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

6Ni sporno, da je prvotna preživnina za oba otroka na podlagi izvršilnega naslova - sodne poravnave z dne 3. 3. 2020 za vsakega otroka znašala 100,00 EUR mesečno, valorizirana v času izdaje izpodbijanega sklepa 105,00 EUR mesečno. V času sklenitve sodne poravnave sta oba otroka obiskovala vrtec, oče otrok pa je sicer imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, plače pa še ni prejemal. Mati pa je bila zaposlena v Republiki Avstriji in je prejemala plačo v znesku okrog 1.800,00 EUR mesečno. Prvostopno sodišče pravilno ugotavlja, da so se na strani otrok in očeta spremenile okoliščine glede na tiste, ki so obstajale v času določitve preživnine s sodno poravnavo. Oba otroka sta starejša in obiskujeta osnovno šolo, kar je povečalo njune potrebe, kot pravilno ugotavlja prvostopno sodišče, oče otrok pa se je zaposlil pri drugem delodajalcu v Republiki Avstriji in tam prejema (tako iz plačilnih list) plačo v višini okrog 1.500,00 EUR mesečno, katere v času sodne poravnave ni prejemal. V obravnavanem primeru so tako podane spremenjene okoliščine, ki v skladu z določbo prvega odstavka 197. člena DZ narekujejo zvišanje s sodno poravnavo določene preživnine.

7Pri odmeri zvišanja preživnine iz zneska 105,00 EUR mesečno na 200,00 EUR mesečno za vsakega otroka je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da mesečne potrebe vsakega od otrok znašajo okrog 400,00 EUR, kar vse je v razlogih sodbe tudi pravilno obrazložilo. Sicer pa že sam pritožnik ugotavlja, da te znašajo za vsakega otroka vsaj 360,00 EUR mesečno, kar v bistvu predstavlja pri odmeri preživnine skoraj enak znesek, kot ga je ugotovilo prvostopno sodišče. Pri ugotavljanju obsega potrebe otrok namreč ne gre za matematični pristop, ki temelji na natančni računski oceni preživninskih stroškov, ampak gre zgolj za oceno. Zvišano preživnino pa bo oče otrok glede na svojo plačo okrog 1.500,00 EUR mesečno in delo, ki ga opravlja (krovec, pleskar), lahko plačeval, ker drugih obveznosti, razen lastnega preživljanja, nima. Res je, da mati otrok zasluži mesečno nekoliko več (njena plača znaša 1.800,00 EUR mesečno) kot oče otrok, vendar je mati otrok takšno plačo imela že ob prvotni določitvi preživnine. Zraven tega pa je potrebno upoštevati okoliščino, da otroka živita pri materi in je tako mati otrok z varstvom, vzgojo in skrbjo za otroka bistveno bolj obremenjena kot oče otrok, ki ima šest dni na mesec stike z otrokoma. Denarna sredstva, ki jih oče občasno daje za otroka izven določene preživnine in da jih šest dni na mesec, ko sta pri njem, preživlja, pa ne vpliva na določitev oziroma zvišanje preživnine, ker ta sredstva ne predstavljajo večjega obsega oziroma stroška očeta za preživljanje otrok.

8Izpodbijani prvostopni sklep je v razlogih sklepčen in razumljiv, ni v nasprotju z izvedenimi dokazi in zato prvostopnemu sodišču tudi ni očitati bistvene kršitve določb postopka, kot zatrjuje pritožba.

9Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (42. člen ZNP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP).

10Pritožbeni stroški niso priglašeni.