VSC Sklep II Kp 7481/2022

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Celju predlog obsojenca za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo kot neutemeljen in odločilo, da mu omogoči obročno plačilo sodne takse v desetih zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 15. dan po pravnomočnosti sklepa, vsak naslednji obrok pa istega dne kot prvi obrok v vsakem naslednjem mesecu.

2Zoper navedeni sklep se v delu, ki se nanaša na zavrnitev njegovega predloga za oprostitev plačila sodne takse, pritožuje obsojenec z laično pritožbo, ki ob izpostavljanju svojega slabega ekonomskega in socialnega stanja smiselno uveljavlja pritožben razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter sodišču druge stopnje predlaga, da ga oprosti plačila sodne takse, podredno pa, da sodišče zniža odmerjeno višino sodne takse.

3Pritožba ni utemeljena.

4Četrti odstavek 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) določa, da sme sodišče v odločbi, s katero odloči o stroških, oprostiti obdolženca povrnitve vseh ali dela stroškov iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati. Če se te okoliščine ugotovijo po izdaji sodbe, sme predsednik senata na predlog obdolženca s posebnim sklepom oprostiti obdolženca povrnitve teh stroškov, odložiti plačilo ali pa dovoliti povrnitev v obrokih. Nadalje pa oprostitev plačila sodne takse urejajo določbe Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1). Po izrecni določbi šestega odstavka 11. člena ZST-1, je do celotne oprostitve plačila sodnih taks upravičena le stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč.

5Izpodbijana prvostopna odločitev, ob tem, ko obsojenec v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni navajal kakršnih koli spremenjenih okoliščin, temelji na ugotovljenem materialnem stanju v pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Celju opr. št. III K 7481/2022 z dne 7. 9. 2022. Iz sodbe izhaja, da sodišče prve stopnje pri takratnem odločanju o stroških postopka ni spregledalo, da je obsojenec prejemnik pokojnine in lastnik stanovanja, da ima partnerko, ki je delno invalidsko upokojena in njegove kreditne obveznosti. Na tej podlagi je utemeljeno zaključilo, da obsojenec s ponovnim izpostavljanjem že ugotovljenih in presojanih okoliščin ni navedel ničesar, kar sodišču ob izdaji sodbe ne bi bilo znano, zato je predlog obsojenca za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo.

Glede na ugotovljeno premoženjsko stanje obsojenca, ker slednji niti ob izdaji izpodbijanega sklepa, niti ob vložitvi pritožbe, svojih navedb o nezmožnosti plačila ni z ničemer izkazal, ni mogoče šteti, da so se okoliščine v zvezi z zmožnostjo plačila po izdaje odločbe kakorkoli spremenile. V drugačno pritožbeno presojo ne vodi niti pritožbeno izpostavljen nastop prostostne kazni (na katero bi pritožnik moral računati že v času storitve kaznivega dejanja), saj ob tem, ko je obsojeni prejemnik pokojnine, ki jo v nespremenjeni višini prejema tudi v času prestajanja zaporne kazni, ni mogoče zastopati teze o spremenjenih okoliščinah.

6Glede na navedeno se pritožbene navedbe izkažejo kot neutemeljene. Sodišče prve stopnje je namreč pri sprejemu izpodbijane odločitve pravilno in popolno ugotovilo pravno relevantne okoliščine, ki so ostale nespremenjene tudi ob odločanju drugostopenjskega sodišča. Ker tudi uradni preizkus ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.