VSC Sklep III Cpg 16/2023

I. Pritožba se delno zavrne, delno pa se ji ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek 2.584,73 EUR nadomesti z zneskom 3.656,74 EUR.

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa povrniti toženi stranki 230,25 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne po vročitvi sklepa do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom naložilo tožeči stranki, da mora v roku 15 dni povrniti toženi stranki stroške postopka 2.584,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da tožeča stranka v pravdi ni uspela in mora toženi stranki povrniti stroške. Kot potrebne je priznalo naslednje pravdne stroške: 400 točk za odgovor na tožbo, […]. Toženi stranki ni priznalo priglašenega presežka 200 točk za odgovor na tožbo […], ker je pri vrednosti spornega predmeta 13.294 točk izhodiščna vrednost storitve 400 točk. Ni priznalo presežka 80 točk za pridobitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe, ker gre za storitev, za katero je predvidenih 20 točk, kolikor je priznalo. Nadalje ni priznalo 2,00 EUR za parkirnino dne 13. 10. 2021, 2,00 EUR za parkirnino dne 17. 11. 2021 in 2,00 EUR za parkirnino dne 20. 4. 2022, ker niso izkazane z dokazili. Poleg tega ni priznalo 70 točk za seznanitev s sklepom o imenovanju izvedenca ter seznanitev stranke s sklepom in 70 točk za seznanitev z izvedenskim mnenjem ter seznanitev stranke s tem, ker sodi v sklop sestave pripravljalnih vlog, seznanitev stranke oziroma poročanje stranki sodi v sklep pisanj in vodenja zadeve za stranko, kakšno posebno poročilo tudi ni izkazano.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da je evidentno napačno razlogovanje oziroma ugotovitev sodišča, da naj bi vrednost spornega predmeta znašala le 13.294 točk, na podlagi česar je sodišče razlogovalo, da pripada za sestavo odgovora na tožbo 400 točk, […]. Vrednost spornega predmeta ne znaša 13.294 točk, pač pa 36.946,40 točk. Za takšno število točk vrednosti spora pripada za vse postavke tolikšno število točk, kot je priglašeno v stroškovniku. Sodišče je napačno uporabilo pravna pravila, ko je za pridobitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti priznalo za vsako le 10 točk. Gre za dvoje različnih potrdil, pravno in dejansko je eno potrdilo o pravnomočnosti in drugo potrdilo o izvršljivosti. Pravnomočnost in izvršljivost nastaneta v različnih trenutkih in imata eno ter drugo potrdilo različni pravni posledici. Odvetniška tarifa (v nadaljevanju: OT) v 5. točki 43. člena priznava za pribavo vsakega od tovrstnih sodnih izpiskov oziroma potrdil 50 točk. Dejansko in pravno zmotno je razlogovanje, da ni podlage za priznanje priglašenih parkirnin. Sodišču je in mora biti znano, da je parkiranje ne le v bližnji, pač pa tudi daljni okolici sodišča dopustno in izvedljivo le proti plačilu parkirnine in z dejstvom, da je pooblaščenec pristopil na narok. Gre za splošno znano dejstvo, da je pooblaščencu dejansko nastal strošek priglašenih parkirnin, saj je strošek – cena parkiranja splošno znana, saj je cenik javno izobešen na parkomatu par metrov od vhoda v sodišče in sodno osebje ta podatek pozna kot splošno znan. Dejansko napačno in pravno nezakonito je, da sodišče ni priznalo 70 točk za seznanitev s sklepom o imenovanju izvedenca. Ta sklep je sodišče vročilo pooblaščencu tožene stranke, ta se je z njim moral seznaniti in proučiti ter seznaniti stranko, s čimer so nastali samostojni stroški opravil, kot jih priznava OT v 42. tarifi. Enako velja glede seznanitve z izvedenskim mnenjem in seznanitvijo stranke s tem. Da strošek pregleda listin, konference s stranko nastane ne namesto ali v okviru, pač pa poleg nagrade za sestavo vloge, je stvar Obvezne razlage OT, ki jo je podal Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije št. UO – 9.2.2016-2 in je zavezujoča za sodišča ter pripada ta nagrada ločeno in poleg nagrade za sestavo vlog in poleg nagrad za naroke.

3Tožeča stranka ni odgovorila na pritožbo.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Tožena stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je sklep v izreku pomanjkljiv, da z njim ni odločeno o celotnem zahtevku za povrnitev stroškov, da manjka izrek o zavrnilnem delu zahtevka, da izrek sklepa navidezno izkazuje kot da bi bilo z njim v celoti ugodeno zahtevku tožene stranke za povrnitev stroškov, da si prihaja sodišče v protislovje z razlogi sklepa, da o zavrnitvi ni procesno ustrezno in zadostno odločiti zgolj v razlogih sklepa, pač pa je potrebno odločiti v izreku sodne odločbe, saj šele to daje stranki pravico in možnost realizirati ustavno pravico do pravnega sredstva. Izpodbijani sklep o pravdnih stroških ni sodba, v katerem bi moralo sodišče prve stopnje v izreku odločiti o zavrnilnem delu, pač pa je odločitev o stranski terjatvi. Zato je smelo sodišče prve stopnje v izreku opustiti zavrnilni del. Tožena stranka je lahko realizirala ustavno pravico do pravnega sredstva.

6S pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje z dne 20. 4. 2022 je bil zavrnjen celotni tožbeni zahtevek na plačilo 22.155,84 EUR s pripadki (list. št. 102 spisa). Tožena stranka utemeljeno navaja, da je sodišče napačno ugotovilo vrednost spornega predmeta, da ta ne znaša ugotovljenih 13.294 točk, ko vtoževani denarni znesek delimo z vrednostjo točke 0,60 EUR, dobimo število točk vrednosti spora 36.926,40 točk, kar pomeni osnovno vrednost storitve 600 točk. Sodišče druge stopnje je za priznane stroške odgovora na tožbo priznalo 600 točk in ustrezno za nadaljnje pripravljalne vloge ter naroke, kar znese dodatnih 1450 točk (1.041,40 EUR), posledično še 1 % pavšala za materialne stroške (14,50 EUR) in 22 % DDV na to, skupaj 1.072,01 EUR.

7Tožena stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje napačno uporabo pravil, ko je za pridobitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti priznalo 20 točk, v presežku 80 točk do zahtevanih 100 točk pa je zavrnilo (4. točka obrazložitve sklepa). Čeprav gre za dvoje različnih potrdil in nastaneta tako pravnomočnost kot izvršljivost v različnih trenutkih ter imata različni pravni posledici, ne drži pritožbena navedba, da je stranka upravičena za pribavo vsakega od tovrstnih potrdil po 50 točk. Potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti se lahko zahteva s kratkim in neobrazloženim dopisom¹, ne dvema, za kar je sodišče prve stopnje pravilno priznalo 20 točk. Podlaga je 4. točka tar. št. 43 OT.

8Prav tako tožena stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje dejansko in pravno zmotno razlogovanje glede parkirnin, da že zaradi tega, ker je sodišče priznalo odvetniku nagrado za pristop na narok, bi mu moralo posledično priznati tudi strošek parkirnine ter da je cena splošno znana, javno obešena na parkomatu pred sodiščem. Tožena stranka v pritožbi ne pojasni razlogov zakaj ni mogla predložiti dokazil o plačilih parkirnine, če jo je res plačala. Odvetnik je lahko upravičen do povračila stroškov parkirnine le v primeru, če o tem predloži dokazilo, ki izkazuje dejansko plačilo². Ker tožena stranka tega ni izkazala, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek po naložitvi parkirnine.

9Tožena stranka še neutemeljeno očita sodišču prve stopnje dejansko napačno in pravno nezakonito, ko ni priznalo nagrad za seznanitev s sklepom o imenovanju izvedenca in za seznanitev z izvedenskim mnenjem. Zmotno se sklicuje na Obvezno razlago OT. Obvezne razlage OT, ki jo sprejme le Odvetniška zbornica Slovenije brez soglasja ministra za pravosodje, ki ni objavljena v Uradnem listu, ni dolžno upoštevati sodišče niti drug državni organ³. Zato tožena stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ignoriranje Obveznih razlag upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije pomeni samovoljo in arbitrarnost, ki vodi v brezpravje. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je nagrada za seznanitev s sklepom o imenovanju izvedenca in seznanitev stranke s sklepom ter za seznanitev z izvedenskim mnenjem in seznanitev stranke sodi v sklop sestave pripravljalnih vlog za stranko (4. točka obrazložitve sklepa). Tožena stranka se opredelila do sklepa o imenovanju izvedenca v vlogi z dne 3. 12. 2021 (list. št. 61, 62 spisa), do izvedenskega mnenja pa v vlogi z dne 20. 1. 2022 (list. št. 79 do 81 spisa). Za obe vlogi je sodišče prve stopnje priznalo nagrado.

10Skupni pravdni stroški tožene stranke znašajo 3.656,74 EUR. Sodišče druge stopnje je delno zavrnilo, delno pa ugodilo pritožbi tožene stranke in spremenilo izpodbijani sklep tako, da je zvišalo priznane stroške (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP).

11Tožena stranka je delno uspela s pritožbo, zato je upravičena do sorazmernega dela stroškov zanjo (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim in drugim odstavkom 165. člena ZPP). Sporna razlika je znašala 1.670 točk, od tega je uspela s 1450 točkami, se pravi je njen uspeh v tem pritožbenem postopku 87 %. Sodišče druge stopnje je priznalo nagrado za sestavo pritožbe 250 točk po prvi točki tarifne št. 22 OT (ne v presežku do zahtevanih 750 točk, ker vrednost spornega predmeta ni tožbeni zahtevek, temveč nepriznana razlika v stroških), 2 % materialnih stroškov, sodno takso 78,00 EUR, 22 % DDV. Skupaj znašajo stroški 264,66 EUR oziroma upoštevaje pritožbeni uspeh 230,25 EUR, ki jih je dolžna tožeča stranka povrniti toženi stranki. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS št. 1/2006.

¹ Sklepa VSC I Ip 1119/2007, Cp 463/2016.
² Sklep VSC PRp 160/2019, sicer gre za prekrškovno zadevo in za nagrado izvedenca, vendar je nosilni razlog isti.
³ Sodba VS RS Ips 345/2005, sklepi VSC I Cp 117/2020, VSC I Cp 416/2021, VSL II Cp 7506/2006, sodbe VSL I Cpg 224/2020, II Cp 456/2018, V Cpg 887/2017.