VSL sklep Cst 96/2023

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo ugovor stečajnega upravitelja z dne 18. 11. 2022 (PD 995) zoper sklep opr. št. 000/2013 z dne 16. 11. 2022 (PD 994).

2Zoper sklep se je pritožil upravitelj. Uveljavljal je razlog nepravilne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da je upravitelj upravičen do izplačila nadomestila za unovčenje in razdelitev stečajne mase v znesku 17.168,64 EUR plus DDV, skupaj 20.945,74 EUR ter da si lahko upravitelj v skladu z določilom 3. alineje drugega odstavka 104. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) po pravnomočnosti sklepa izplača nadomestilo v višini 90% navedenega zneska, kar znese 15.451,77 EUR plus DDV oziroma skupaj 18.851,16 EUR, razliko 10% pa po predložitvi končnega poročila.

3Pritožba ni utemeljena.

4Upravitelj je 26. 10. 2022 (PD 990) podal predlog za izplačilo nagrade za unovčenje posebne stečajne mase (prodaja nepremičnin parc. št. 267/1, 267/2, 269/5, 265/2 in 269/7 vse k. o. X, vrednost posebne stečajne mase 429.000,00 EUR). V njem je trdil, da je sodišče sklep o razdelitvi te posebne stečajne mase izdalo 2. 6. 2022, pravnomočen je postal 5. 7. 2022. Na navedeni datum in tudi že prej, v času vložitve končnega načrta delitve posebne stečajne mase, je veljal za odmero nagrade Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroškov, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (v nadaljevanju: Pravilnik), ki je vseboval spremembe in dopolnitve, objavljene skladno s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroškov, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur. l. RS, št. 66/22; v nadaljevanju: Pravilnik s spremembami 66/22). Pravilnik s spremembami 66/2022 je veljal od 27. 5. 2022. Pravilnik je bil nato še enkrat spremenjen s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroškov, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur. l. RS, št. 103/22; v nadaljevanju: Pravilnik s spremembami 103/22), ki je stopil v veljavo 13. 8. 2022. Svoj predlog je upravitelj temeljil na 3. členu Pravilnika s spremembami 103/22. Trdil je, da je pravico do izplačila nagrade pridobil najpozneje dne, ko je sklep o razdelitvi kupnine postal pravnomočen tj. 5. 7. 2022, ko je veljal Pravilnik s spremembami 66/22, ki je določil nove vrednosti nadomestila upravitelja za unovčenje stečajne mase in razdelitve. Skladno z vrednostmi iz 2. člena Pravilnika s spremembami 66/22 bi moral prejeti 47.967,64 EUR + DDV nagrade in ne le 30.799,00 EUR, zato je zahteval, da mu sodišče prizna še razliko 17.168,64 EUR plus DDV, skupaj torej 20.945,74 EUR.

5Sodišče prve stopnje je njegov predlog zavrnilo s sklepom z dne 16. 11. 2022 (PD 994; sklep je izdala strokovna sodelavka), z izpodbijanim sklepom pa tudi ugovor zoper tako izdan sklep. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da morata biti za uporabo višje tarife skladno z določbo 3. člena Pravilnika s spremembami 103/22 izpolnjena dva pogoja, in sicer začetek stečajnega postopka v času veljave Pravilnika s spremembami 66/22 in pridobitev pravice zahtevati plačilo v času veljave tega istega pravilnika. Obravnavani stečajni postopek se ni pričel v času veljave Pravilnika s spremembami 66/22, saj se je pričel 30. 8. 2013, zato upravitelju nagrada po Pravilniku s spremembami 66/22 ne gre, temveč je potrebno uporabiti tarifo po Pravilniku s spremembami 103/22, ki je veljala v času izdaje izpodbijanega sklepa. Po stališču sodišča prve stopnje je to tudi skladno s sodno prakso na katero se sklicuje upravitelj. Sodišče prve stopnje je še navedlo, da predlagane nagrade upravitelj tudi ni upošteval v Končnem načrtu delitve z dne 30. 5. 2022 (PD 971; v nadaljevanju: Končni načrt), na podlagi katerega je sodišče opravilo razdelitev posebne razdelitvene mase s sklepom z dne 2. 6. 2022 (PD 972; v nadaljevanju: Sklep o razdelitvi), ki je postal pravnomočen 5. 7. 2022. Končni načrt je sestavni del tega Sklepa o razdelitvi, upravitelj pa je v Končnem načrtu tudi sam navedel, da mu višja nagrada od tistega kar je že prejel (30.799,00 EUR) ne pripada, zato sodišče ne more s tem (kasnejšim) sklepom odločiti v nasprotju s Sklepom o razdelitvi.

6Pritožbeno sodišče se strinja z navedenima pravnima stališčema sodišča prve stopnje. Iz 3. člena Pravilnika s spremembami 103/22 izhaja, da se v postopkih, ki so se začeli v času od uveljavitve Pravilnika s spremembami 66/22 do uveljavitve Pravilnika s spremembami 103/22¹. nagrada in stroški odmerijo po Pravilniku s spremembami 66/22, če je upravitelj do uveljavitve tega pravilnika že pridobil pravico zahtevati plačilo nagrade ali povrnitev stroškov. Ker se je predmetni postopek začel izven obdobja, na katerega se nanaša 3. člen Pravilnika s spremembami 103/22 (začel se je v letu 2013), ga za odločitev v tej zadevi tudi po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče uporabiti.

7Iz sodne prakse² na katero se sklicuje pritožnik³ izhaja stališče, kateri splošni akt (Pravilnik) je podlaga za odmerjanje nagrad upraviteljem za stečaje, ki so se začeli pred začetkom veljavnosti splošnega pravnega akta, upraviteljeva dejanja pa so bila opravljena v času, ko je začel veljati drugi splošni akt, če do tedaj stečajni postopek še ni bil zaključen. Zaradi pravil o časovni veljavnosti splošnih aktov se naj skladno s citirano sodno prakso uporabi tisti pravilnik, ki je veljal v času, ko so bila dejanja opravljena. Vendar pa je za odločitev v obravnavanem primeru potrebno upoštevati vse konkretne okoliščine primera. Bistveno za odločitev v tem postopku je namreč, da je upravitelj glede nadomestila za unovčenje posebne stečajne mase v Končnem načrtu (že sam) navedel, da je celotno nagrado že prejel in da do višjega zneska posledično ni upravičen. S tem, ko je sodišče prve stopnje izdalo Sklep o razdelitvi, katerega del je tudi Končni načrt (kar izhaja iz izreka Sklepa o razdelitvi z dne 2. 7. 2022; PD 972), je bilo o njegovi nagradi za unovčenje posebne stečajne mase odločeno in sedaj o njen ni mogoče odločati ponovno. Prav to je tista okoliščina, ki narekuje v konkretnem primeru drugačno odločitev od tistih, ki so bile sprejete v okviru sodne prakse, na katero se sklicuje pritožnik. Iz drugega odstavka 104. člena ZFPPIPP res izhaja, da pridobi upravitelj pravico zahtevati plačilo sorazmernega dela nadomestila za unovčenje posebne stečajne mase (3. točka četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP), ko sodišču predloži končni načrt razdelitve. Vendar pa sodišče o odmeri nadomestila upravitelju iz 3. točke četrtega odstavka 103. člena tega zakona odloči s sklepom o razdelitvi (prvi odstavek 365. člena ZFPPIPP), kar smiselno velja tudi za razdelitev posebne razdelitvene mase (deseti odstavek 371. člena ZFPPIPP). Zato ni utemeljeno pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje napačno presojalo dejstvo vložitve Končnega načrta. Pritožnik neutemeljeno trdi, da je oddaja končnega načrta le časovna komponentna, ob kateri je potrebno preveriti kateri pravilnik je tisti trenutek veljal in ker je veljal pravilnik z višjo tarifo, je upravitelj upravičen do višje nagrade, ne glede na dejstvo, kdaj je izplačilo nagrade predlagal, pomembno je le, da se nagradi upravitelj ni odpovedal. Glede na zgoraj citirano določbo prvega odstavka 365. člena ZFPPIPP v povezavi z določbo 367. člena ZFPPIPP mora namreč upravitelj nagrado v končnem načrtu tudi predvideti (zahtevati), saj razdelitev brez upoštevanja teh stroškov niti ni mogoča, ker ni znan znesek, ki naj se med upnike razdeli. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene.

8S tem so se pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene. Ker tudi niso podani ostali razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP).

¹ Insolventni postopki torej, ki so se začeli v času od 27. 5. 2022 do 13. 8. 2022.
² Sklepi VSL Cst 40/2020, Cst 132/2021, Cst 146/2022 in Cst 297/2019.
³ Na isto sodno prakso se je pritožnik skliceval že v postopku na prvi stopnji. Prvostopenjsko sodišče mu je pravilno pojasnilo, da gre v obravnavani zadevi za drugačen primer.