VSK Sklep VII Kp 19162/2020

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

1Z izpodbijanim sklepom je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kopru sklenil, da se predlogu okrožnega državnega tožilstva ugodi in se spis Okrajnega sodišča v Kopru opr. štev. I K 19162/2020 v kazenski zadevi zoper obdolženega A. A. zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin po tretjem odstavku 251. člena KZ-1 odstopi v reševanje pristojnim organom Ukrajine.

2Zoper ta sklep se zaradi kršitev pravil postopka, kršitev materialnega prava in zmotno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pritožuje obdolženčev zagovornik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po pregledu spisovnega gradiva višje sodišče ugotavlja, da je potrebno zagovornikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrniti. Zagovornik sodišču prve stopnje očita, da ni ravnalo skladno z določbo 519. člena ZKP in pred odločitvijo o odstopu spisa preverilo, ali Ukrajina odstop kazenskega pregona in sojenja sprejema ali mu nasprotuje. Po določbi prvega odstavka 519. člena Zakona o kazenskem postopku se smejo v primeru, če je na ozemlju Republike Slovenije storil kaznivo dejanje tujec, ki ima stalno prebivališče v tuji državi, tej državi mimo pogojev iz 522. člena ZKP odstopiti vsi kazenski spisi za kazenski pregon in sojenje, če tuja država temu ne nasprotuje. Zagovornik pa določbo prvega odstavka 519. člena ZKP napačno tolmači. Ugotavljanje pogoja, ali druga država, v konkretnem primeru Ukrajina, prevzemu spisa nasprotuje ali ne je stvar naslednje faze postopka odstopa spisa, torej faze, ki sledi pravnomočnosti sklepa o odstopu. V kolikor bi sprejeli zagovornikovo tezo, da bi moralo sodišče pred izdajo sklepa o odstopu ugotavljati, ali tuja država odstopu spisa nasprotuje ali ne, bi to postopek odločanja o odstopu preveč zavleklo, saj ima tuja država tudi po sprejetju sklepa o odstopu pravico, da kazenskega pregona in sojenja ne sprejme. Sodišče prve stopnje je zaprosilo za prevzem kazenske zadeve v sojenje oz. realizacijo odstopa spisa že z dopisom z dne 23.9.2021 (listovna št. 74).

5Zagovornik nadalje izpostavlja, da sodišče prve stopnje ob sprejetju grajanega sklepa sploh ni ugotavljalo, kje obdolženec dejansko živi oz. ni preverilo in v spisu ni ažuriranega podatka o tem, kje ima obdolženec stalno bivališče. Ta ugotovitev pa je protispisna. Dejstvo je, da je obdolženec ob zaslišanju na policiji dne 30.10.2019 sam povedal, da stalno prebiva na naslovu [...], Ukrajina. Da je temu resnično tako pa se je lahko prepričalo tudi sodišče samo, ko je obdolžencu na ta naslov dne 18.9.2020 uspelo vročiti obtožni predlog s prevodom, kar je razvidno iz povratnice na listovni št. 41 spisa. Kolikor pa zagovornik omenja, da se v spisu nahajata podatka o dveh stalnih naslovih obdolženca, od katerih je eden v Romuniji, pa pritožbeno sodišče opozarja, da je ta drugi naslov tisti, ki se nahaja na osebni izkaznici, za katero se v spisu nahaja izvedensko mnenje, da naj bi bila ponarejena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pravi naslov stalnega bivališča obdolženca ni sporen.

6Zagovornik v pritožbi nadalje navaja, da je sodišče prve stopnje prekršilo tudi pravico obdolženca do obrambe. To kršitev vidi v tem, ker je bil pred sprejetjem sklepa o odstopu spisa zaslišan policist B. B., obramba pa ni imela možnosti, da bi priči zastavila določena vprašanja, saj na zaslišanje sploh ni bila vabljena. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da je bilo procesno dejanje z zaslišanjem priče B. B. opravljeno dne 10.3.2021 in ni jasno, kako bi lahko sodišče prve stopnje zagovornika na to zaslišanje povabilo, ko pa je pooblastilo za zagovarjanje obdolženca v tej zadevi vložil šele dne 17.12.2021. Glede na to nikakršne kršitve sodišču ni mogoče očitati.

7Sklepno pa zagovornik v pritožbi opozarja tudi na to, da sodišče prve stopnje v izpodbijani odločbi ni opravilo nobene analize stroškov. Po določbi tretjega odstavka 519. člena ZKP pri odločanju o odstopu kazenskih spisov sodišče upošteva tudi že nastale in bodoče stroške predkazenskega oz. kazenskega postopka. Sodišče prve stopnje je tako tudi ravnalo, saj je pred sprejetjem izpodbijanega sklepa že zaslišalo pričo B. B., čigar izpovedbo bo imelo ukrajinsko sodišče na razpolago, seveda, v kolikor bo do odstopa spisa in prevzema pregona s strani ukrajinskih oblasti sploh prišlo. Sicer pa določba tretjega odstavka 519. člena ZKP ne pomeni, da bi moralo sodišče pred vsakim odstopom spisa opraviti poglobljeno stroškovno analizo, tako, kakor to napak meni zagovornik.

8Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi tretjega odstavka 402. člena ZKP.