VSRS Sklep X DoR 376/2022-5

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je stališče Upravnega sodišča, da pogoj iz 6. alineje tretjega odstavka 34. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 tolmači kot alternativnega, materialnopravno pravilno?

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo, vloženo zoper sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 322-49/2021/496 z dne 22. 3. 2022. S tem sklepom je navedeni organ odločil, da zavrne tožnikovo vlogo za delno povračilo stroškov organizacije dogodka ..., načrtovan za 31. 12. 2021. Ta namreč zaradi sprejema Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (v nadaljevanju Odlok) ni bil izveden.

2Iz obrazložitve pravnomočne sodbe izhaja, da tožnik ni upravičen do delnega povračila stroškov organizacije navedenega dogodka, ker je podana izjema, določena v 6. alineji tretjega odstavka 34. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (v nadaljevanju ZIUPGT).¹ Navedeni Odlok, ki je začel veljati 8. 11. 2021, je namreč v tretjem odstavku 14. člena določil, da obratovanje gostinskih obratov, ki nudijo glasbo za ples oziroma družabni program, ni dovoljeno. Res je tožnik glede navedenega dogodka že 19. 10. 2021 sklenil pogodbo o poslovnem sodelovanju z družbo A., d. o. o., a je bil dogodek najavljen šele 16. 11. 2021, torej po sprejemu Odloka. To pomeni, da je bilo tožniku v času najave jasno, da dogodka ne bo mogel izpeljati. Poleg tega je pogoj iz 6. alineje tretjega odstavka 34. člena ZIUPGT določen alternativno („v času nastanka stroškov organizacije srečanja ali dogodka ali oddaje vloge“), zato je povračilo izključeno, ker je bila vloga za pridobitev sredstev oddana 14. 1. 2022, torej ko je že bilo znano, da dogodka ni bilo.

3Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je v zvezi s sodbo Upravnega sodišča vložil predlog za dopustitev revizije zaradi več pomembnih pravnih vprašanj, in sicer:

1Ali je odločitev Upravnega sodišča, da v konkretnem primeru ni opravilo glavne obravnave, pravilno?

2Ali je bilo Upravno sodišče v konkretnem primeru dolžno izvesti glavno obravnavo, ki jo je zahtevala tožeča stranka v smislu določbe tretjega odstavka 59. člena ZUS-1?

3Ali je Upravno sodišče dolžno zaslišati priče, ki jih predlaga stranka, če ji pred tem ta možnost ni bila dana v postopku pred upravnim organom?

4Ali je podana bistvena kršitev pravil postopka po drugem odstavku 237. člena ZUP, ker stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe?

5Ali je zavrnitev tožbe materialnopravno pravilna?

6Ali je stališče Upravnega sodišča, da pogoj iz 6. alineje tretjega odstavka 34. člena ZIUPGT tolmači kot alternativnega materialnopravno pravilen?

4Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede navedenega šestega vprašanja izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Dopuščeno vprašanje se nanaša na razlago, ki jo je mogoče razumeti, da če je v času vložitve vloge za pridobitev pomoči zaradi odpovedi dogodka jasno, da dogodka ne bo (oziroma ga ni bilo), upravičenec ne dobi povračila. Preveritev pravilnosti navedenega stališča (tudi v kontekstu ostalih določb ZIUPGT), je potrebna zaradi zagotavljanja pravne varnosti in enotne uporabe prava v drugih podobnih primerih. Glede ostalih vprašanj revizije ni dopustilo, saj za to zakonski pogoji niso bili izpolnjeni.

¹ Na podlagi navedene določbe upravičenec ni upravičen do delnega povračila za prireditve, katerih datum izvedbe je določen tako, da je že v času nastanka stroškov organizacije srečanja ali dogodka ali oddaje vloge jasno, da izvedba dogodka ali udeležba na dogodku zaradi sprejetih omejitev ni mogoča.