UPRS Sodba II U 458/2019-30

I. Tožbi se ugodi. Odločba Upravne enote Maribor, št. 352-14/2018-21 z dne 27. 3. 2019, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 385,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, pod izvršbo.

III. Zahtevek stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Potek upravnega postopka

1Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ odločil, da se odločba Upravne enote Maribor, št. 352-14/2018-14 z dne 7. 2. 2019, izdana v zadevi razlastitve nepremičnine, parc. št. 111 v izmeri 17.785 m2 k.o. ... last A. A., stanujočega ..., odpravi in nadomesti z odločitvijo: (1. točka izreka) v korist razlastitvene upravičenke Občine Hoče-Slivnica se razlasti nepremičnina: parc. št. 111 v izmeri 17.785 m2 k.o. ..., ID ... v lasti A. A. do celote 1/1 (2. točka izreka). Nepremičnina iz točke 2 izreka te odločbe preide v last in posest razlastitvene upravičenke z vročitvijo odločbe o razlastitvi (3. točka izreka). Pritožba zoper odločbo ne zadrži prenosa lastninske pravice in pridobitve posesti na nepremičnini (4. točka izreka). Investitor mora začeti izvajati strateško investicijo na razvojnem območju Občine Hoče-Slivnica najkasneje do 16. 3. 2022 (5. točka izreka). V zemljiški knjigi se pri nepremičnini s točke 2 izreka odločbe izvede izbris zaznambe uvedbe razlastitvenega postopka, izvede izbris vknjižene lastninske pravice v korist A. A. do celote (1/1) ter izvede vpis lastninske pravice v korist Občine Hoče-Slivnica do celote (1/1) (6. točka izreka). Upravna enota Maribor v odločbi ni odločila o odškodnini oz. nadomestilu v naravi, ker stranke postopka do izdaje odločbe niso sklenile sporazuma o odškodnini oz. nadomestilu, zato se stranke postopka napoti na pristojno sodišče za odmero odškodnine oz. določitev nadomestila v nepravdnem postopku (7. točka izreka). Zahteva pooblaščenke razlastitvene upravičenke za povračilo stroškov po stroškovniku se zavrne (8. točka izreka).

2Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je razlastitvena upravičenka Občina Hoče-Slivnica, sedaj stranka z interesom vložila pritožbo zoper odločbo Upravne enote Maribor, št. 352-14/2018-14 z dne 7. 2 2019, katero je upravni organ štel za utemeljeno in izdal izpodbijano odločbo, s katero je nadomestil citirano odločbo. Prvostopenjski organ je v postopku izdaje nadomestne odločbe ugotovil, da ni potreben nov ugotovitveni postopek in je ravnal v skladu z določilom prvega odstavka 242. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter odpravil že izdano odločbo in jo nadomestil z novo odločbo. Pravna podlaga za izdajo odločbe je Zakon o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2) in Zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v Občini Hoče-Slivnica (v nadaljevanju ZZPISI). V skladu z določilom prvega odstavka 3. člena ZZPISI je razvojno območje v Občini Hoče-Slivnica opredeljeno kot območje proizvodne cone v Občini Hoče-Slivnica (v nadaljevanju razvojno območje), na katerem se izvaja strateška investicija iz 5. člena tega zakona. Zagotovitev pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju je v javnem interesu (tretji odstavek 3. člena ZZPISI). Strateška investicija je opredeljena kot investicija, ki presega vrednosti 100,000,00 EUR, ustvarja najmanj 1000 delovnih mest na območju Občine Hoče-Slivnica (prvi odstavek 5. člena ZZPISI). Lokacija in obseg razvojnega območja se določi v občinskem prostorskem načrtu Občine Hoče-Slivnica, na način in po postopku, kot ga določajo predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje (4. člen ZZPISI). Na podlagi tretjega odstavka 7. člena ZZPISI je Občina Hoče-Slivnica pripravila dokumentacijo o vplivu in prispevku investicije na razvojnem območju v Občini Hoče-Slivnica za pospeševanje gospodarske rasti, zaposlovanja in razvoj regije ter njen prispevek k razvoju človeškega kapitala v Republiki Sloveniji in manj razvitih statističnih regijah z elaboratom z utemeljitvijo javne koristi z dne 27 2. 2017. Občina Hoče-Slivnica je predmetno nepremičnino v lasti tožnika poskušala pridobiti sporazumno z razlastitvenim zavezancem A. A., vendar v zakonsko predpisanem roku do sporazuma predmetne nepremičnine ni prišlo. V skladu z določilom drugega odstavka 11. člena ZZPISI je tožena stranka ugotovila, da je javna korist za nepremičnine na razvojnem območju izkazana, ker so predvidene v občinskem prostorskem načrtu Občine Hoče-Slivnica (v nadaljevanju OPPN) in navedene v sklepu vlade iz četrtega odstavka 8. člena ZZPISI ter ker so izpolnjeni pogoji iz 10. člena ZZPISI, zato je uvedla postopek razlastitve za nepremičnino na razvojnem območju v lasti tožnika.

3Na podlagi navedenega je Upravna enota Maribor s sklepom z dne 12. 12. 2018 uvedla nujni postopek razlastitve za nepremičnino parc. št. 111 v izmeri 17785 m2, k. o. ..., ki je v lasti A. A., do celote. Sklep je postal pravnomočen dne 17. 12. 2018. Postopek razlastitve je zaznamovan tudi v zemljiški knjigi. Tožena stranka je sprejela odločitev na izvedeni ustni obravnavi, kjer je razlastitveni zavezanec A. A. izjavil, da bi razlastitvena upravičenka v predmetni zadevi morala dopolniti svojo zahtevo za razlastitev v smislu 4. alineje drugega odstavka 199. člena ZUreP-2, to je z navedbo rokov izvajanja del, zaradi katerih je predlagana razlastitev. Razlastitvena upravičenka je na ustni obravnavi glede določitve roka izjavila, da se predmetni postopek vodi skladno z določilom 11. členom ZZPISI, kot nujni postopek po pravilih razlastitvenega postopka in meni, da rok izvajanja del za presojo ni merodajen, ker so dela že začeta. Po izvedenem ugotovitvenem postopku je tako prvostopenjski organ odločil, kot izhaja iz citiranega izreka odločbe.

4Po pritožbi razlastitvenega zavezanca A. A. je Ministrstvo za okolje in prostor pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Stroške pritožbenega postopka, ki jih je pa priglasila Odvetniška pisarna C., d.o.o. pa je dolžan nositi pritožnik sam.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

5Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu zoper prvostopenjsko odločbo ter 2. točko odločbe Ministrstva za okolje in prostor z dne 8. 8. 2019. Tožbo vlaga iz razloga kršitve materialnega prava po 1. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), bistvene kršitve določb postopka po 2. točki prvega odstavka 27. člena ZUS-1 ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 3. točki prvega odstavka 27. člena ZUS-1.

6Tožnik poudarja, da je razlastitvena upravičenka Občina Hoče-Slivnica v zahtevi za razlastitev nepremičnine navedla, da je zahtevo vložila na podlagi četrtega odstavka 10. člena ZZPISI, saj naj bi se predmetna nepremičnina v skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Hoče-Slivnica in sklepom Vlade RS, št. 30500-3/2017/4 z dne 16. 3. 2018, nahajala na razvojnem območju, kjer je predvidena gradnja v javno korist za strateškega investitorja D., d.o.o. Ob tem pa razlastitvena upravičenka v svoji zahtevi za razlastitev ni ravnala v skladu z določbo 4. alineje drugega odstavka 199. člena ZUreP-2 ter ni navedla rokov izvajanja del, zaradi katerih je predlagana razlastitev. Ob tem tožnik izpostavlja, da ni mogoče slediti razlogovanju, da glede na določbo 11. člena ZZPISI razlastitvena upravičenka rokov, kot jih določa 4. alineja drugega odstavka 199. člena ZUreP-2, naj ne bi bila dolžna navesti, kot tudi ni mogoče slediti razlogovanju, da predstavlja celotno razvojno območje, kjer je predvidena gradnja v javno korist za strateškega investitorja D., d.o.o. zaokroženo celoto tako, da naj bi že gradnja na enem delu tega območja predstavljala pričetek izvajanja del. Dejstvo je namreč, da se na nepremičnini, ki je predmet razlastitve, ne izvajajo nobena dela, z deli pa se v bližnji prihodnosti zagotovo tudi še ne bo pričelo, ter bi tako razlastitvena upravičenka v svoji zahtevi za razlastitev morala navesti roke izvajanja del za nepremičnino, ki je predmet razlastitve. Tožnik je prepričan, da so določbe 4. člena, 8. člena in 11. člena ZZPISI v neskladju z Ustavo Republike Slovenije, in sicer navedene določbe nedopustno posegajo v ustavne pravice razlastitvenega zavezanca tožnika, ki jih varujejo 2., 14., 22., 25., 33., 67. in 69. člen Ustave RS. Končni namen strateške investicije zapisan v 6. členu ZZPISI, in sicer po mnenju tožnika je namen zakona jasen, da želi Republika Slovenija pomagati naložbeniku pri uresničitvi naložbe. Zakon „zainteresiranega investitorja“ sicer ne imenuje. Teoretično lahko kdorkoli vloži vlogo za ugotovitev izpolnjevanja pogojev iz 5. člena ZZPISI za izvedbo strateške investicije na razvojnem področju. Iz takšnih določb je mogoče razbrati, da je zakon napisan na kožo le enemu samemu prej dobro znanemu naložbeniku. Tožnik je prepričan, da je navedena ureditev v nasprotju z Ustavo RS, saj gre za razlastitev v korist gospodarske družbe, ki se želi ukvarjati s podjetniško, to je dobičkonosno dejavnostjo in gre kvečjemu za dosego domnevne posredne javne koristi. Tožnik tudi meni, da določilo četrtega odstavka 11. člena ZZPISI, ki ureja postopek razlastitve ustavno ni sprejemljivo, ker zavezanec za razlastitev s pritožbo ne more preprečiti prenosa lastninske pravice na nepremičnini na razlastitvenega upravičenca samo zato, ker naj bi bil postopek razlastitve nujen. Po prepričanju tožnika je tako ureditev v ZZPISI v nasprotju z določbami 2, 14., 22. in 25. člena Ustave RS.

7Tožnik predlaga, da sodišče odločbo odpravi ter se zahteva razlastitvene upravičenke za razlastitev nepremičnine zavrne, 2. točko drugostopenjske odločbe kot nezakonito odpravi ter tožniku prizna v celoti priglašene stroške pritožbenega postopka. Priglaša tudi stroške upravnega spora z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Podredno pa tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo kot nezakonito odpravi ter vrne prvostopnemu organu v ponovno odločanje in 2. točko drugostopenjske odločbe kot nezakonito odpravi ter zadevo vrne upravnemu organu v ponovno odločanje.

8Tožena stranka na tožbo ni odgovorila je pa predložila upravni spis.

9Občina Hoče-Slivnica je priglasila stransko intervencijo na strani tožene stranke in izjavila, da v predmetni upravni spor vstopa kot prizadeta stranka, skladno z določilom tretje alineje 16. člena ZUS-1, v zvezi s prvim odstavkom 17. člena ZUS-1. Stranka z interesom kot razlastitvena upravičenka zasleduje interes, da izpodbijana odločba in točka 2 drugostopenjske odločbe ostane v veljavi.

Glavna obravnava

10Sodišče je v skladu z določili Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in 22. ter 23. členom Ustave RS izvedlo glavno obravnavo, do katere ima tožeča stranka pravico, saj se stranki šele pred sodiščem srečata v enakopravnem položaju. Izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza tudi 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah. Sodišče je zato v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi ( prvi odstavek 51. člena ZUS-1).

11Na glavni obravnavi dne 17. 10. 2022 je sodišče po predlogu tožeče stranke v skladu z drugim odstavkom 20. člena ZUS-1,¹ toženo stranko pozvalo na predložitev tripartitne Pogodbe o izvedbi strateške investicije na razvojnem območju ... 2017 z dne 17. 10. 2017, sklenjene med Republiko Slovenijo, Občino Hoče-Slivnica in D., d.o.o. (v nadaljevanju Pogodba o izvedbi strateške investicije). Stranka z interesom je po po predlogu tožnika in pozivu sodišča predložila Prodajno pogodbo z dne 20. 3. 2019 med Občino Hoče-Slivnica in D., d.o.o., glede prodaje sporne nepremičnine z dne 20. 3. 2019.

12Tožeča stranka je v postopku zatrjevala, da v zahtevi za razlastitev upravičenka ni ravnala v skladu z določbo 4. alineje drugega odstavka 199. člena ZUreP-2 ter ni navedla rokov za izvajanje del, zaradi katerih je predlagana razlastitev. V navedeni pogodbi naj bi bilo razbrati natančne datume posameznih faz gradnje, pa tudi dodatne pogoje v zvezi z zaposlenimi.² Na obravnavanem zemljišču naj bi bil po navedbi stranke z interesom izveden plinovod in izpostavlja peti odstavek 8. člena ZZPISI. Roki za izvedbo so navedeni v elaboratu, ostali podatki v pogodbi naj ne bi bili dostopni, saj gre poslovne odločitve in zaveze D., d.o.o. kot strateškega investitorja, katere nadzoruje Vlada RS.

13Po predložitvi Pogodbe o izvedbi strateške investicije s strani tožene stranke, je sodišče odločilo, da so za predmetni postopek relevantne določbe od 1. do 7. člena, kjer je opredeljena pravna podlaga za izvedbo strateške investicije ter roki za izvedbo del, kot je tožnik uveljavljal. Glede na zatrjevanje stranke z interesom, da gre za poslovno skrivnost, je sodišče na glavni obravnavi v tem delu izključilo javnost in stranke opozorilo na zaupnost podatkov oz. dolžnost varovati skrivnost, v skladu s četrtim odstavkom 295. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom ZUS-1 in Zakonom o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju ZPosS).

14Pogodba o izvedbi strateške investicije je bila sklenjena dne 17. 10. 2017, pred izdano izpodbijano razlastitveno odločbo in je sodišče mnenja, da lahko prispeva k razjasnitvi zadeve in k zakoniti ter pravilni odločitvi (20. Člen ZUS-1), zato je predložitev navedenih pogodbe štelo kot dopusten dokaz.

15V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v izpodbijano Odločbo Upravne enote Maribor z dne 27. 3. 2019, Odločbo ministrstva za okolje in prostor, z dne 8. 8. 2019, z.k. izpis za parc. št. 111 k.o. ..., časopisne članke (A9-A10), Pogodbo o strateški investiciji z dne 17. 10. 2017 od 1. do 7. člena pogodbe, Prodajno pogodbo z dne 20. 3. 2019, Pogodbo o vračilu dela denarnih sredstev z dne 17. 8. 2020, Sklep Vlade RS z dne 16. 3. 2017, OPPN Medobčinski uradni vestnik št. 6 z dne 21. 2. 2017 ter vse listine, ki se nahajajo v sodnem in upravnem spisu po popisu zadeve v upravnem spisu.

K točki I izreka:

16Tožba je utemeljena.

17V obravnavani zadevi sodišče presoja zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe o razlastitvi nepremičnine parc. št. 111 v izmeri 17.785 m2 k.o. ..., v lasti tožnika, za namene strateške investicije na razvojnem območju Občine Hoče-Slivnica

18Pravna podlaga za izdajo izpodbijane odločbe je Zakon o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2)³ in Zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v Občini Hoče-Slivnica (v nadaljevanju ZZPISI).

19Z namenom zagotavljanja pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju Občine Hoče-Slivnica , je v smislu četrtega odstavka 192. člena ZUreP-2 bil sprejet ZZPISI, ki ureja obseg in lokacijo, namenjeno izvedbi na tem območju in postopek ugotavljanja ustreznosti strateške investicije, ureja določena vprašanja v zvezi s prostorskim načrtovanjem razvojnega območja ter pridobivanjem nepremičnin v zvezi z izvedbo strateške investicije in izvajanjem posegov v prostor v razvojnem območju (1. člen ZZPISI).

20Lokacija in obseg razvojnega območja sta določena v občinskem prostorskem načrtu Občine Hoče-Slivnica (v nadaljevanju OPPN oz. strateško območje), in sicer v Odloku o občinskem prostorskem območju, v skladu s 4. členom ZZPISI. Nadalje je obseg strateške investicije opredeljen v 5. členu ZZPISI.⁴ V skladu s 8. členom ZZPISI je bila imenovana komisija za pripravo mnenja o izpolnjevanju pogojev vložnika za strateško investicijo iz 5. člena ZZPISI, ki je predlagala Vladi RS sprejetje sklepa o ugotovitvi izpolnjevanja pogojev za strateško investicijo na razvojnem območju, ki ga je Vlada RS sprejela dne 16. 3. 2017.

21V skladu z drugim odstavkom 11. člena ZZPISI se šteje, da je javna korist⁵ za nepremičnine iz prejšnjega odstavka izkazana, če so predvidene v občinskem prostorskem načrtu Občine Hoče-Slivnica in navedene v sklepu vlade iz četrtega odstavka 8. člena tega zakona. Nesporno med strankami postopka je, da je sporna nepremičnina tožnikov bila predvidena za razlastitev v občinskem prostorskem načrtu Občine Hoče-Slivnica in v sklepu vlade iz četrtega odstavka 5. člena ZZPISI z dne 16. 3. 2017.

22Republika Slovenija, Občina Hoče-Slivnica in investitor (D., d.o.o) so po sprejetju sklepa vlade iz četrtega odstavka 8. člena ZZPISI sklenile dne 17. 10. 2017 Pogodbo o izvedbi strateške investicije na razvojnem območju (prvi odstavek 9. člena ZZPISI). Slednja ureja medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank v skladu z drugim odstavkom 9. člena ZZPISI in pravno podlago za razlastitev nepremičnin na razvojnem območju.

23Razlastitev je odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Po 69. členu Ustave RS je dopustna le v javno korist in proti nadomestilu v naravi ali v odškodnini. Kot oblasten ukrep pomeni poseg v zasebno lastnino, ki je varovana z ustavno določbo (33. člen Ustave RS). Za poseg v ustavne pravice morajo biti izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 15. člena Ustave RS. V skladu z ustavnopravnim stališčem ⁶ je poseg dopusten, če je primeren in nujen za varstvo pravic drugih in če je tudi sorazmeren v ožjem smislu tj. če obstaja sorazmerje med težo posega v prizadete pravice na eni strani ter s pomembnostjo s tem zavarovanih pravic, in koristjo, ki bi bila dosežena na drugi strani.

24Javna korist in z njo prej opisano tehtanje sorazmernosti, ima dva nivoja: ustavni pojem javne koristi najprej po vsebini zakonodajalec z opredelitvijo razlastitvenega namena (za namen gradnje objektov).⁷ Z zakonom je dopustnost razlastitve določena na abstraktni ravni. Pojem javne koristi in z njim povezano načelo sorazmernosti pa veže tudi organ, ki odloča o razlastitvi v konkretnem primeru. Ne glede na to, da je zakonodajalec določil namen, za katerega je razlastitev dopustna, temeljne predpostavke za razlastitev ne ugotavlja le s presojo, ali je v obravnavanem primeru podano dejansko stanje, ki se ujema z zakonsko določenim razlastitvenim namenom, temveč tudi, ali je razlastitev nujna za dosego tega namena, in pretehta javno koristnost konkretnega namena in težo posega v lastnino. ⁸

25Takšno ovrednotenje ustavnega pojma javne koristi izhaja tudi iz ZUreP-2.⁹ Elementi tega ovrednotenja so vsebovani v 192. členu ZUreP-2,¹⁰ ki v prvem odstavku določa, da se lastninska pravica na nepremičnini lahko odvzame ali omeji, v drugem odstavku pa, da je to dopustno le v javno korist in pod pogojem, da je za dosego javne koristi nujno potrebno in da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino.

26Tožnik namreč smiselno ugovarja nujnosti razlastitve za dosego javne koristi in elementu sorazmernosti, kar utemeljuje z dejstvom, da se na obravnavani razlastitveni nepremičnini tožnika predvidena gradnja ni začela, kar je nesporno ugotovljeno.¹¹ Nujnost in načelo sorazmernosti pa je za posege v lastninsko pravico treba upoštevati.

27Ustavno dopusten je samo takšen razlastitveni namen, ki pojmu javne koristi ustreza v abstraktnem in konkretnem pogledu, kar tudi utemeljeno uveljavlja tožeča stranka. Ustavno sodišče je že v odločbi, št. U-I-224/00 z dne 9. 5. 2002 sprejelo stališče, da zakon¹² ne more imeti neposrednih razlastitvenih učinkov in da je glede postopkov odločanja o posegih v lastninsko pravico bistvenega pomena zahteva, da se zagotovi njena pravna varnost. Kot je Ustavno sodišče RS pojasnilo, prekomerni posegi države namreč niso dopustni niti, ko se z njimi zasleduje ustavno dopusten cilj. Prekomernost posega se presoja s t. i. testom sorazmernosti, ki med drugim obsega tudi test, ali so izbrana sredstva za dosego cilja nujna oziroma potrebna. To pomeni, da je treba odgovoriti na vprašanje, ali je poseg (tj. v konkretnem primeru razlastitev tožnikove nepremičnine) nujen (potreben) v tem smislu, da cilja ni mogoče doseči brez tega posega s kakšnim drugim sredstvom ali ukrepom, ki je po svoji naravi blažji. Prav na ta del testa sorazmernosti se nanaša določba tretjega odstavka 192. člena ZUreP-2 ¹³ ki ne dopušča razlastitve v primerih, ko imata država oziroma občina ustrezno nepremičnino za dosego istega cilja. Zagotovljena mora biti sodna kontrola izpolnjevanja zakonskih pogojev za odvzem lastninske pravice v javno korist v konkretnih primerih. Le na ta način je omogočena tudi kontrola nujnosti ukrepa, tj. konkretnega odvzema lastninske pravice.

28Po uveljavljeni sodni praksi je tako organ že ob uvedbi razlastitvenega postopka dolžan opraviti tehtanje v obeh pogledih in zgolj pozitivna ugotovitev javne koristi v abstraktnem in konkretnem pomenu pomeni, da je razlastitev v javno korist dopustna (69. člen Ustave; drugi odstavek 192. člena ZUreP-2). Sodišče meni, da je v izpodbijani odločbi ugotovljen le eden od pogojev (javna korist, ki jo je opredelil ZZPISI v 6. členu in določena s sklepom Vlade RS z dne 16. 3. 2017 in OPPN)¹⁴ za uvedbo postopka razlastitve. Prostorski akt in sklep vlade ne more prejudicirati javne koristi¹⁵ saj ustreza pojmu javne koristi le v abstraktnem pogledu, kar ni dovolj za sprejetje odločitve o izkazani javni koristi, saj mora razlastitvena odločba obsegati obrazložitev tudi glede javne koristi v konkretnem pogledu.

29V obravnavanem primeru pa je upravni organ opravil zgolj preizkus podanosti javne koristi v abstraktnem pogledu, zato je napačno uporabil materialni zakon. Izostala je ugotovitev dejanskega stanja glede konkretne javne koristi. Da so uresničeni postulati o nujnosti in potrebnosti uresničitve razlastitvenega namena v obravnavanem primeru, kot je gradnja objektov za izvedbo strateške investicije, je potrebno v konkretnem primeru tudi ugotoviti, ali je predviden namen strateške investicije na tožnikovi nepremičnini nujno potreben ter ugotoviti sorazmernost med pomenom razlastitvenega namena (javne koristi) in težo razlastitve kot posega v lastninsko pravico.

30V zvezi z ugovorom tožnika, da tožena stranka kot razlastitvena upravičenka v zahtevi za razlastitev ni navedla rokov za izvajanje del na obravnavani nepremičnini, ki je bila predmet razlastitve, sodišče ugotavlja, da so le-ti določeni v ZZPISI,¹⁶ v 3. točki sklepa Vlade RS in v Pogodbi o strateški investiciji.

31Iz predložene Pogodbe o strateški investiciji, je razvidno, da se bo investicija izvajala v več fazah, in sicer pomeni 1. faza načrtovano gradnjo lakirnice. Območje za 1. fazo pomeni ustrezne nepremičnine, potrebne za 1. fazo, kot je razvidno iz priloge št. 1 k Pogodbi o strateški investiciji. Območje za 2. fazo pomeni razvojno območje brez območja za 1. fazo, kot izhaja iz Pogodbe o strateški investiciji. V elaboratu Občine Hoče-Slivnica z dne 27. 2. 2017 je predvidena še 3. faza po 5. letih in 4. faza po 10. letih.

32Vrhovno sodišče RS je v zadevi, opr. št. X Ips 331/2010 z dne 9. 11. 2011 že zavzelo stališče, da pri etapnosti gradnje zaradi samega namena razlastitvenega roka, v katerem je razlastitveni upravičenec dolžan pričeti z gradnjo objekta, ni mogoče vezati le ne eno izmed faz gradnje oziroma na tisto fazo, ki se nanaša na zemljišče tožnika. V takšnem primeru je treba šteti, da so z začetkom predvidene prve faze gradnje začeta dela vseh naslednjih faz.

33V izpodbijani razlastitveni odločbi je določen rok, ko mora investitor začeti izvajati investicijo na razvojnem območju v Občini Hoče-Slivnica, najkasneje do dne 16. 3. 2022. Stranke Pogodbe o izvedbi strateške investicije so soglašale, da je do začetka izvajanja investicije prišlo 5. 10. 2017, kar je tudi nesporno med strankami upravnega postopka, ter tako ni razlogov za uporabo petega odstavka 8. člena ZZPISI. Investitor pa mora izvesti investicijo v desetih letih od sklenitve Pogodbe o izvedbi strateške investicije po pogojih na način, določenih v navedeni pogodbi in ZZPISI. Pogodba o strateški investiciji vsebuje zavezo investitorja, da bo njegova investicija na razvojnem območju (1. in 2. faza), presegla vrednost 100.000.000 EU in ustvarila najmanj 1000 novih delovnih mest v roku deset let od sklenitve te pogodbe v skladu z drugo točko drugega odstavka 9. člena ZZPISI v povezavi s 5. členom ZZPISI.

34Glede na citirano stališče Vrhovnega sodišča RS, da razlastitvenega roka ni mogoče vezati le ne eno izmed faz gradnje, je sodišče zavrnilo predlog tožnika za predložitev priloge 1 k pogodbi, ki pomeni ustrezne nepremičnine potrebne za 1. fazo investicije. Pomembno in nesporno je, da se je investicija že pričela izvajati in rok desetih let za izvedbo investicije še ni iztekel.

35Stranka z interesom je na poziv sodišče predložila Prodajno pogodbo z dne 20. 3. 2019 med Občino Hoče-Slivnica in D., d.o.o., glede prodaje sporne nepremičnine, parc. št. 111, k.o. ... Slednja dokazuje, da je obravnavana nepremičnina tožnika bila prodana investitorju, ki pa po navedbah tožnika (ki jih nasprotna stranka ni zanikala) oddaja v najem in tam raste koruza. Slednje za pravilnost in zakonitost postopka razlastitve ni pomembno, saj gre za dejansko stanje po sprejemu izpodbijane razlastitvene odločbe. Prav tako kot pravilno navaja stranka z interesom, ni dopustno ugotavljanje dejanskega stanja v smeri ali se na relevantni nepremičnini po izdaji izpodbijanega sklepa izvajajo dela, oziroma v kakšnem obsegu.

36Glede na obrazloženo sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločba ni pravilna in zakonita, zato je sodišče na podlagi določb 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo, ker ne omogoča preizkusa pravilnosti odločitve ter je tožena stranka nepopolno ugotovila dejansko stanje in posledično napačno uporabila materialno pravo ter procesno pravo. Zato je v skladu z določbami tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku reševanja zadeve bo zato moral ugotoviti in obrazložiti ne le abstrakten razlastitveni namena določen v zakonu, kot tudi podanost konkretne javne koristi za tožnikovo nepremičnino. Ugotoviti in ustrezno obrazložiti ali je razlastitev obravnavane nepremičnine tožnika nujno potrebna in da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino tožnika.

37Tožeča stranka je predlagala, da sodišče odloči v sporu polne jurisdikcije tako, da izpodbijano odločbo odpravi in zahtevo razlastitvene upravičenke zavrne. Sodišče v sporu polne jurisdikcije odloči le tedaj, ko je s tožbo zahtevana odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi, kadar zakon tako določa ali če je zaradi narave pravice oziroma zaradi varstva ustavne pravice to potrebno (7. člen ZUS-1).

38Pogoje za odločanje v sporu polne jurisdikcije določata prvi odstavek 65. člena ZUS-1 in prvi odstavek 7. člena ZUS-1. Upravno sodišče sme na podlagi navedenih določb o upravni zadevi odločiti, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. Iz besedila te določbe izhajata torej dva pogoja, in sicer da narava stvari to dopušča in da je dejansko stanje ugotovljeno, v nasprotnem primeru bo sodišče nezakoniti akt odpravilo (oziroma ugotovilo njegovo nezakonitost) in zadevo vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek,¹⁷ kot v obravnavanem primeru, zato ni odločilo v sporu polne jurisdilkcije.

39Tožeča stranka uveljavlja tudi, da se 2. točka odločbe Ministrstva za okolje in prostor, št. 35020-14/2019-2 z dne 8. 8. 2019 kot nezakonita odpravi ter se zadeva vrne upravnemu organu v ponovno odločanje. Drugostopenjski organ je z navedeno odločbo zavrnil pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločitev in v 2. točki odločil, da je tožnik dolžan sam nositi stroške pritožbenega postopka. Ker je sodišče s predmetno sodbo odpravilo prvostopenjsko izpodbijano odločbo, bo tožena stranka v ponovnem postopku odločala tudi o stroških upravnega postopka.

K točki II izreka:

40V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po določilu četrtega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki jo zastopa odvetnik kot pooblaščenec, upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 385,00 EUR, z 22 % DDV, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

41Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

K točki III izreka:

42Sodišče je priglašene stroške stranke z interesom zavrnilo kot neutemeljene, glede na pravilo o uspehu v postopku, na podlagi 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.¹⁸ Stranka z interesom, je v predmetni zadevi zastopala interese na strani tožene stranke, ki v predmetnem postopku ni uspela.

-------------------------------

¹ Sodišče ni vezano na dokazne predloge strank in lahko izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti ter pravilni odločitvi.
² Če razlastitveni upravičenec ne zagotovi začetka gradnje objekta oz. objektov, zaradi katerih je bila razlastitev predlagana, lahko razlaščenec zahteva vrnitev nepremičnine (111. Člen ZUreP-1 in 212. člen ZUreP-2).
³ Razlastitveni postopki, ki do začetka uporabe tega zakona niso pravnomočno končani, se končajo po doslej veljavnih predpisih (drugi odstavek 297. člena ZUreP-2). Zahteva za razlastitev je bila vložena 23. 11. 2018, v času veljave ZUreP-2 (od 1. 6. 2018 – 303. člen ZUreP-2).
⁴ Strateška investicija je investicija, ki: v vrednosti presega 100.000.000 eurov, ustvarja najmanj 1000 delovnih mest na območju Občine Hoče-Slivnica, ki predstavlja širšo okolico Maribora, zagotavlja dolgoročno ohranitev investicijskega projekta in proizvodnje v Republiki Sloveniji v trajanju najmanj 10 let od sklenitve pogodbe o izvedbi strateške investicije na razvojnem območju in v tem obdobju ustvari zahtevano število delovnih mest, je zaradi prostorskih, tehnoloških in logističnih potreb primerna za umestitev v razvojno območje in pospešuje gospodarsko rast in zaposlovanje ter skladen regionalni razvoj.
⁵ Izvedba strateške investicije na razvojnem območju je v javno korist zaradi pospeševanja gospodarske rasti in zaposlovanja, ustvarjanja novih delovnih mest in zagotavljanja skladnega regionalnega razvoja (6. člen ZZPISI).
⁶ Odločba, št. U-I-224/00 z dne 9. 5. 2002.
⁷ Za namen gradnje objektov za izvedbo strateške investicije iz 5. člena ZZPISI se lahko nepremičnine, navedene v sklepu vlade iz četrtega odstavka 8. člena tega zakona na razvojnem območju razlastijo (prvi odstavek 11. člena ZZPISI).
⁸ Upravno sodišče RS sodba, opr. št. I U 420/2010 z dne 12. 10. 2010.
⁹ Kot prej v 92. členu ZUreP-1.
¹⁰ Prej drugi odstavek 92. člena ZUreP-1.
¹¹ Na glavni obravnavi dne 17. 10. 2022.
¹² V obravnavanem primeru ZZPISI.
¹³ Tretjega odstavka 92. člena ZUreP-1. Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. IX Ips 11/2022, z dne 13. 7. 2022.
¹⁴ 11. člen ZZPISI.
¹⁵ Upravno sodišče RS sodba, opr. št. I U 42/2010 z dne 12. 10. 2010.
¹⁶ Tretja alineja 5. člena ZZPISI v trajanju najmanj 10 let od sklenitve pogodbe o izvedbi strateške investicije in v petem odstavuk 8. člena ZZPISI - začetek izvedbe v 5. letih.
¹⁷ Dobravec Jalen, M., Domjan Pavlin, B., Faganel, M., Golob, P., Kerševan, E., Pirnat, R., Smrekar, N., Steinman, T., Štucin, Z., Žuber, B., Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2019, stran 370.
¹⁸ prim. sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 276/2013 z dne 21. 11. 2013.