UPRS Sodba I U 976/2020-9

I. Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2882/2019 z dne 17. 6. 2020 se v zavrnilnem delu odpravi ter se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te odločbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Potek upravnega postopka

1Z izpodbijanim sklepom je toženka v 1. točki izreka odločila, da se tožnici za izvajanje brezplačne pravne pomoči na podlag napotnice Bpp 2882/2019 z dne 13. 11. 2019 priznajo nagrada in potrebni izdatki v višini 357,90 evrov, skupaj z DDV pa 436,64 evrov, višji zahtevek pa je zavrnila. V 2. točki izreka izpodbijanega sklepa je določila način plačila navedenega zneska, v 3. točki izreka pa je ugotovila, da je tožnica zavezanka za plačilo DDV.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

2Tožnica se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in zoper njo v zavrnilnem delu nad 436,64 evrov vlaga tožbo. V njej navaja, da je bila prosilki brezplačna pravna pomoč dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje zaradi razveze zakonske zveze, vzgoje, določitve stikov in preživnine. Meni, da v takem postopku ne pridejo v poštev določbe tar. št. 23 Odvetniške tarife (OT) za nepravdne postopke, temveč tarf. št. 18. Toženka naj bi zato zmotno odmerila nagrado za tožbo in dve pripravljalni vlogi. Navaja tudi, da sprememba predloga za izdajo začasne odredbe ni zgolj obrazložen dopis sodišču, temveč druga obrazložena vloga. Zmotno naj bi bilo tudi toženkino stališče, da se nagrada za prvi narok in za sklenitev sodna poravnave vrednotita skupaj. Trdi, da bi ji toženka ob upoštevanju navedenega morala priznati nagrado v višini 565,01 evrov oziroma skupaj z DDV 689,01 evrov. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep v zavrnilnem delu odpravi ter zadevo v tem obsegu vrne toženki v ponoven postopek.

3Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis zadeve.

Odločanje po sodnici posameznici

4Sodišče je 14. 7. 2022 na podlagi prve alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sprejelo sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica.

K I. točki izreka

5Tožba je utemeljena.

6V tej zadevi je sporno, ali so bili odvetnici, ki je izvajala brezplačno pravno pomoč, pravilno odmerjeni stroški in nagrada za opravljeno delo.

7Ni sporno, da je bila prosilki z odločbo z dne 13. 11. 2019 brezplačna pravna pomoč dodeljena za prvostopenjski nepravdni postopek zaradi razveze zakonske zveze, zaupanja mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo ter določitve preživnine in stikov.

8Tožnica utemeljeno uveljavlja, da ji toženka stroškov ne bi smela odmeriti po določbah tarifne št. 23 OT, temveč bi morala uporabiti deveto alinejo drugega odstavka tarifne številke 18 OT, kot je veljala v času izdaje izpodbijanega sklepa.

9V času dodelitve brezplačne pravne pomoči je že veljal novi Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), po katerem so postopki zaradi razveze zakonske zveze ter za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih nepravdni postopki. Kljub temu v času izdaje izpodbijanega sklepa nagrade za te postopke ni bilo mogoče odmeriti po tarf. št. 23 OT. Po tej tarifni številki je bilo sicer mogoče odmeriti nagrado tudi za vse druge nepravdne postopke, ki niso izrecno našteti v IX. poglavju OT, ki ureja tarifo za nepravdni postopek. Vendar pa je za presojo v tej zadevi bistveno, da je bila takrat (in vse do 4. 6. 2022) tarifa za spore zaradi razveze zakonske zveze ter za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih izrecno določena v peti, šesti, sedmi in osmi oziroma deveti alineji drugega odstavka tarf. št. 18 OT. Ob taki določbi tarf. št. 18 OT, ki se torej izrecno nanaša prav na pravna razmerja, v zvezi s katerimi je bila prosilki dodeljena brezplačna pravna pomoč, toženka ni imela pravne podlage za to, da tožnici nagrado odmeri po tar. št. 23 OT.

10Glede na navedeno je tožba utemeljena. Ker tožnica s tožbo izpodbija zavrnilni del in ker ta v izreku izpodbijanega sklepa ni določno opredeljen, je treba že iz tega razloga tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti v zavrnilnem delu in zadevo v tem obsegu vrniti v ponoven postopek.

11Zaradi racionalnejšega vodenja ponovnega postopka sodišče odgovarja še na naslednje tožbene ugovore:

12Pravilnosti vrednotenja spremembe zahteve za izdajo začasne odredbe z de 13. 1. 2020 sodišče ni more presoditi. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je organ to vlogo glede na njeno vsebino vrednotil kot obrazložen dopis, tožnica pa uveljavlja vrednotenje obrazložene druge vloge, vendar pa ne toženka ne tožnica ne navajata razlogov za pravilnost svojih trditev o pravilnem vrednotenju.

13Prav tako ni mogoče preveriti toženkinega stališča, da je v sklenitvi sodne poravnave zajeta tudi nagrada za zastopanje na naroku, na katerem je bila sklenjena. Iz vrednotenja sicer izhaja, da je toženka uporabila drugo alinejo prvega odstavka tarf. št. 3, ne pa tudi, kako je uporabila tarf. št. 20 OT in zakaj meni, da je zastopanje vključeno v nagradi za sklenitev sodne poravnave.

14Po povedanem je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in jo v izpodbijanem zavrnilnem delu odpravilo ter jo na podlagi tretjega odstavka istega člena ZUS-1 v tem obsegu vrnilo upravnemu organu v ponoven postopek. Na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 je upravni organ v ponovljenem postopku vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

15V tem upravnem sporu je sodišče presojalo pravilno uporabo določb OT - sporna je bila torej le pravilna uporaba prava. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

K II. točki izreka

16Ker je sodišče ugodilo tožbi, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. V zadevi ni bil opravljen narok za glavno obravnavo in tožnico je v postopku zastopal odvetnik, zato je po drugem odstavku 3. člena Pravilnika upravičena do povračila stroškov v višini 285,00 EUR, ob upoštevanju 22% DDV pa v skupni višini 347,70 EUR. Toženka je stroške dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Plačana sodna taksa za postopek bo tožnici vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah - ZST-1).