UPRS Sodba I U 590/2020-10

Tožbi se ugodi, odločba Občine Hoče - Slivnica o odmeri komunalnega prispevka za priključitev na vodovodno omrežje, številka 42601-030/2020 z dne 19. 2. 2020 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Uvodno o upravnem postopku

1Občina Hoče - Slivnica (v nadaljevanju: Občina oziroma tožena stranka) je z izpodbijano odločbo tožniku odmerila in naložila plačilo komunalnega prispevka v višini 339,68 EUR za priključitev na vodovodno omrežje. Tožnik je namreč lastnik stavbe številka 653, ki se nahaja na zemljišču s parcelno številko 52/20 katastrske občine ... Po pravnomočnosti odločbe Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor je obstoječi vodovodni sistem ... postal javni, Občina pa je začela z njim upravljati. Tožnikov objekt je priključen na ta vodovod, zanj pa ni poravnal komunalnega prispevka.

Povzetek navedb strank v upravnem sporu

2Z opisano odločitvijo se tožnik ni strinjal. Vložil je tožbo v upravnem sporu. Po njegovi oceni okoliščina, da je Inšpektorat Republike Slovenije naložil Občini izvajanje obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ni razlog za odmero in poravnavo komunalnega prispevka. Stavba je več kot petdeset let priključena na vodovodno omrežje, tožnik pa je vsakokratnemu upravljavcu plačeval dobavo in odjem vode. Ker tudi ni šlo za povečanje zmogljivosti obstoječega objekta ali spremembo njegove namembnosti, je tožnik predlagal, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

3Tožena stranka je ponovila, da je tožnik, ko se je začela izvajati obvezna gospodarska javna služba, postal uporabnik javnega sistema. Komunalna opremljenost njegovega stavbnega zemljišča se je spremenila. Zgradba se je priključila na javni sistem, ne glede na to, da dejanskega priklopa ni bilo treba izvesti. Posledično obremenjuje javno infrastrukturo. S plačilom komunalnega prispevka bodo poravnani vsi stroški priključitve objekta na obstoječo komunalno opremo. Dejstvo, da vodovodno omrežje ni bilo javno in da ga ni zgradila tožena stranka nima vpliva na odmero komunalnega prispevka. Tožnik tudi ni izkazal, da ga je že poravnal.

Sojenje po sodnici posameznici

4Med drugim odloča sodišče po sodniku posamezniku, če vrednost spornega predmeta v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ne presega 20.000 EUR in ne gre za pomembno pravno vprašanje (prva alineja drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-1¹). O tem, ali spor izpolnjuje te pogoje, odloči senat, na predlog sodnika poročevalca (tretji odstavek 13. člena ZUS-1).

5Za rešitev tega upravnega spora je ključna razlaga pravil o odmeri komunalnega prispevka. Tožbeni razlogi so v tem pogledu preprosti. Ne odpirajo se (nove) relevantne pravne dileme, niti ni dejansko stanje zahtevno (ni večjega števila pravno pomembnih dejstev, ni potrebe po obseženem dokaznem postopku). Ker vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 EUR, je senat sklenil, da o zadevi odloči sodnica posameznica (sklep z dne 22. 9. 2022).

O sojenju brez glavne obravnave

6Dejansko stanje, pomembno za odločitev o zadevi, med strankama ni bilo sporno, zato je sodišče odločilo brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

K izreku

7Tožba je utemeljena.

8Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo je prispevek za obremenitev obstoječe komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini (prvi odstavek 217. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-2²). Komunalni prispevek za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme se odmeri, kadar se obstoječ ali načrtovan objekt posredno ali neposredno priključi na posamezno vrsto komunalne opreme oziroma prične bremeniti posamezno vrsto komunalne opreme (tretji odstavek 217. člena ZUreP-2). Določi se na osnovi podlag za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo (četrti odstavek 217. člena ZUreP-2). S plačilom komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo je zavezancu zagotovljena možnost priključitve na obstoječo komunalno opremo oziroma možnost njene uporabe (peti odstavek 217. člena ZUreP-2). Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo poravnani vsi stroški priključevanja objekta na obstoječo komunalno opremo v razmerju do občine, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti (šesti odstavek 217. člena ZUreP-2). Način izračuna in odmere komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo je podrobneje določila Vlada Republike Slovenije (sedmi odstavek 217. člena ZUreP-2³).

9Občina odmeri komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo zaradi graditve objekta ali zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča (prvi odstavek 29. člena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka; v nadaljevanju: Uredba⁴). Občina lahko po uradni dolžnosti odmeri komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo tudi potem, ko je komunalni prispevek zaradi graditve že odmerila in se objekt naknadno priključuje na novo vrsto obstoječe komunalne opreme, za katero mu komunalni prispevek še ni bil odmerjen, in pri tem ne gre za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča (tretji odstavek 29. člena Uredbe).

10Pogoji glede gradnje komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture in obveznosti priključevanja nanjo so urejeni z občinskimi prostorskimi načrti (osma alineja prvega odstavka 107. člena ZUreP-2). Podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo sprejme občinski svet z odlokom (tretji odstavek 218. člena ZUreP-2), Vlada Republike Slovenije pa podrobneje predpiše njihovo vsebino (šesti odstavek 218. člena ZUreP-2). To je tudi storila s sprejemom Uredbe.

11Tožena stranka je po uradni dolžnosti odmerila komunalni prispevek tožniku (peti odstavek 17. člena Odloka o komunalnem prispevku v občini Hoče - Slivnica; v nadaljevanju: Odlok⁵). Štela je, da slednji ni bil poravnan pri gradnji stavbe, ker vodovodni sistem takrat ni bil javen. To je postal z odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor. Dodala je še, da zgradba nima več lastnega zajetja vode, je priključena na javno infrastrukturo in jo obremenjuje. Opisano odločitev je tako oprla na ZUreP-2 in Odlok.

12Slednjega pa je sprejela že 29. 6. 2009, še po Zakonu o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju: ZPNačrt⁶). To pa pomeni, da sloni na predhodni ureditvi. Kot tak Odlok ne vsebuje ločenih sistemov podlag za odmero komunalnega prispevka za novo in obstoječo komunalno opremo.⁷ Posledično že zato izpodbijana odločba ni pravilna in zakonita; oprta je namreč na napačen materialni predpis - Odlok, ki ni usklajen z ZUreP-2 (tretji odstavek 218. člena ZUreP-2 v zvezi s prvim in drugim odstavkom 218. člena ZUreP-2).

13V nadaljevanju pa sodišče daje še kratko razlago v oziru na tožbene navedbe. Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo je prispevek, ki ga plačajo lastniki objektov, ki se prvič priključijo na obstoječo komunalno opremo ali, ki se jim povečuje njihova zmogljivost ali spreminja namembnost in s tem povzročijo obremenitev obstoječe komunalne opreme. Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo je namenjen povečanju zmogljivosti obstoječe komunalne opreme in prilagajanju obstoječe komunalne opreme oskrbnim in tehničnim standardom oziroma razširjeni reprodukciji komunalne opreme.⁸

14Tako tožena stranka ne more zahtevati plačila komunalnega prispevka, če po eni strani ne pride do obremenitve obstoječe komunalne opreme, po drugi pa se zavezanec bodisi priključi nanjo, bodisi se poveča zmogljivost ali spreminja namembnost njegove stavbe. Nič od naštetega ni mogoče zaslediti v pričujočem primeru. Tožena stranka je vodovodno omrežje zgolj prevzela v upravljanje zaradi izvajanja obvezne gospodarske javne službe. Ko je obravnavala pritožbo je sicer trdila, da je prišlo do obremenitve obstoječe komunalne opreme. Pri tem ni pojasnila v čem točno naj bi ta obremenitev bila; tožnik pa se tudi ni priključil na obstoječo komunalno opremo, povečal zmogljivost ali spremenil namembnost svoje zgradbe. Golo dejstvo, da je prevzela vodovodno omrežje v upravljanje, pa ni dovolj za odmero komunalnega prispevka.

15Sodišče je po 4. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Slednja mora slediti danim usmeritvam (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

¹ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009.
² Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 61/2017 z dne 2. 11. 2017 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-327/20-16 z dne 20. 1. 2022. Gre za različico, veljavno v času odločanja tožene stranke.
³ Ohranil se je Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (osma alineja tretjega odstavka 301. člena ZUreP-2; objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 66/2018 z dne 12. 10. 2018).
⁴ Objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, številke: 20/2019 z dne 29. 3. 2019, 30/2019 z dne 10. 5. 2019 in 34/2019 z dne 24. 5. 2019.
⁵ Objavljen v Medobčinskem uradnem vestniku Štajerske in Koroške regije, številki: 18/2009 z dne 29. 6. 2009 in 30/2009 z dne 27. 11. 2009.
⁶ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 22/2007 z dne 13. 4. 2007, 108/2009 z dne 28. 12. 2009, 57/2012 z dne 27. 7. 2012, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-43/13-19 z dne 24. 10. 2014.
⁷ To pa je bil cilj zakonskih sprememb (različen namen odmere komunalnega prispevka za novo in obstoječo komunalno opremo; Poročilo k Predlogu zakona o urejanju prostora (ZUreP-2), druga obravnava, EPA 2001-VII, stran 69).
⁸ Poročilo k Predlogu zakona o urejanju prostora (ZUreP-2), druga obravnava, EPA 2001-VII, stran 69.