VSL Sklep IV Cp 1998/2022

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je delno ugodilo predlogu predlagatelja in preživnino za mld. A. A., roj. ... 2010, določeno s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 38/2019 s 3. 7. 2019, s 1. 3. 2022 zvišalo za 42,65 EUR, skupaj na 200 EUR mesečno (I. točka izreka), ter k plačilu zavezalo nasprotno udeleženko, v presežku pa je predlog zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da udeleženca sama krijeta svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), s predlogom, da ji višje sodišče ugodi in izpodbijani sklep spremeni, tako da predlog zavrne, podrejeno pa, da odločitev razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da predlagatelj ni uspel izkazati bistveno spremenjenih okoliščin, ki bi upravičevale spremembo določene preživnine. Tudi pred vložitvijo predloga so bili stiki med pritožnico in mladoletnim sinom redki, zato njihovo popolno prenehanje ne predstavlja odločilne spremembe. Razlog za prekinitev stikov je na strani predlagatelja, saj otroka ni pravilno pripravil, zato se je sin ob srečanjih vedel neprimerno in celo agresivno ter izražal izrazito odklonilen odnos do nasprotne udeleženke. S takšnim obnašanjem se sama ob nosečnosti in po rojstvu hčere ni mogla in se ne zmore spopasti. Okoliščine prenehanja stikov ni pravično upoštevati pri določanju nove višine preživnine, sploh pa ne v takšnem znesku, kot je to storilo sodišče. Glede spremenjenih finančnih zmožnosti predlagatelja ni jasno, zakaj ni podal vloge za subvencioniranje prehrane v šoli. Sodišče se ni opredelilo, da so tudi na strani pritožnice spremembe, ker zaradi novorojene hčere vsaj še tri leta ne bo mogla delati v nočni izmeni. Da je to pravno odločilno, je izvedela šele z izpodbijanim sklepom. Ker predlagatelj sedaj prejema nižji otroški dodatek, okoliščine niso tako spremenjene, da bi upravičevale višjo preživnino.

Predlagatelj ni izkazal povišanih individualnih stroškov preživljanja. Ni mogoče prezreti, da je za subvencijo prehrane za šolsko leto 2021/2022 zaprosil šele za meseca maj in junij, kar nakazuje prilagojeno ravnanje za potrebe lastnih navedb o poslabšanih finančnih zmožnostih, sploh ob upoštevanju, da za šolsko leto 2022/2023 prošnje še ni podal. Sodišče se do tega ni opredelilo. S tem sta izkazana pritožbena razloga nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka zaradi odsotnosti in protislovnosti razlogov o odločilnih dejstvih. Strošek dopustovanja predstavlja strošek starša, ki nudi določeno aktivnost, in ne more biti del preživnine. Sodišče je prezrlo, da si sama dopusta ne more privoščiti. Zmotna je tudi presoja, ki pri premoženjskih zmožnostih nasprotne udeleženke ne upošteva sprememb zaradi rojstva hčerke, zaradi česar bo imela nižje dohodke ter višje izdatke (plačevanje vrtca, kupovanje oblačil). Sodišče med postopkom ni izpostavilo, da bi spremenjene okoliščine na strani nasprotne udeleženke štelo za pomembne za odločitev in so se kot take pokazale šele z izpodbijanim sklepom. Glede na te okoliščine in neizkazanost bistveno spremenjenih okoliščin na strani predlagatelja je poseg v predhodno sodno določeno preživnino neutemeljen.

3Na pritožbo je odgovoril predlagatelj in predlagal njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi pravilno oprlo na prvi odstavek 197. člena Družinskega zakonika (DZ), ki omogoča, da na predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena. Pravilna uporaba te določbe zahteva dvofazni postopek, pri čemer v prvi fazi sodišče ugotovi obstoj spremenjenih okoliščin, ki so bistvene glede potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, nato pa nadaljuje z drugo fazo ponovne odmere preživnine.

6Sodišče je kot bistveno spremenjene razmere glede zmožnosti na strani predlagatelja upoštevalo trajnejše zmanjšanje zaslužka za skoraj 20 % zaradi spremenjenih okoliščin pri delodajalcu in dejstvo, da nasprotna udeleženka z mladoletnim sinom nima več stikov, zato mora za celotno oskrbo poskrbeti sam. Tudi po oceni pritožbenega sodišča gre za pravno odločilne okoliščine, ki upravičujejo novo odmero preživnine.

7Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sprememba predlagateljevih dohodkov ni bistvena, saj so se ti znižali tudi nasprotni udeleženki. Iz podatkov FURS, ki jih je za obdobje zadnjih šestih mesecev pridobilo sodišče, bistveno znižanje dohodkov nasprotne udeleženke glede na stanje ob odmeri preživnine v letu 2019 ni razvidno¹, medtem ko je znižanje prejemkov predlagatelja izkazano².

8Neodločilne in neizkazane so pritožničine navedbe o odgovornosti predlagatelja, ker dvanajstletnega sina ni ustrezno pripravil na stike, zaradi česar se je otrok vedel neprimerno, kar je pripeljalo do njihove prekinitve. Bistveno je, da je sodišče ob prvi odmeri preživnine odločilo, da se stiki izvajajo enkrat na teden v popoldanskem času, vsak drugi vikend od petka do nedelje, en teden med poletnimi počitnicami ter izmenično oziroma polovično za druge praznike in počitnice, kar je pri odmeri preživnine upoštevalo. Čeprav stiki niso v celoti potekali na dogovorjen način, s tem ni odpadel vpliv njihovega izvajanja na prvotno odmero preživnine. Pritrditi je zato razlogom prvostopne sodbe, da sedanja popolna odsotnost stikov ob hkratnem znižanju dohodka predlagatelja predstavlja bistveno spremembo v njegovih zmožnostih, ki terja novo odmero preživnine. Ob tem so se zaradi rojstva hčerke znižale tudi preživninske zmožnosti nasprotne udeleženke.

9Ker so že opisane okoliščine zadoščale za ponovno ugotavljanje vrednotnega sorazmerja med dohodki zavezancev in potrebami preživninskega upravičenca, se sodišču do drugih zatrjevanih spremenjenih okoliščin v zvezi z višjimi stroški preživljanja ni bilo treba posebej opredeljevati. Pritožbene navedbe, ki v tej smeri grajajo nepopolnost ugotovljenega dejanskega stanja in izpostavljajo vprašanje subvencioniranja prehrane ter uveljavljajo bistveno kršitev določb postopka zaradi odsotnosti razlogov o primerjavah med potrebami preživninskega upravičenca v letu 2019 in ob koncu tega postopka, na obstoj pogojev za novo odmero preživnine ne morejo vplivati.

10Sodišče prve stopnje je potrebe dvanajstletnega A. A. ocenilo v skupni vrednosti 395 EUR, od tega 61 EUR znašajo stanovanjski stroški, 334 EUR pa individualni stroški otrokovega preživljanja. Pritožnica v tem sklopu izpostavlja stroške šolske prehrane in dopusta. Navaja, da je oče za subvencioniranje malice zaprosil šele za meseca maj in junij 2022. Kot izhaja iz obrazložitve sklepa, je sodišče pri odločanju o višini potreb otroka v zvezi s šolsko prehrano že upoštevalo subvencionirano malico, tako da je kot strošek šolske prehrane štelo le kosilo v znesku 37 EUR mesečno, kar je po podatkih šole dejanski strošek, ki s preživljanjem nastaja. Neutemeljen je tudi očitek, da v oceno otrokovih potreb ne spada strošek za preživljanje dopusta. Nedvomno je preživljanje dopusta na morju ali v toplicah pomembno za zdrav telesni in socialni razvoj otroka, zato je tudi ta izdatek treba upoštevati kot del potreb preživninskega upravičenca. Iz sodbe IV P 38/2019 izhaja, da je bil upoštevan že ob prvotni določitvi preživnine.

11Pri ponovni oceni potreb preživninskega upravičenca je sodišče upoštevalo stanje ob izdaji sodne odločbe, zato so glede na splošno znano rast cen in tudi deloma drugačne potrebe otroka te nekoliko višje kot ob prvotni določitvi preživnine. Sodišče pa je v nadaljevanju moralo odgovoriti tudi na vprašanje, v kakšnem razmerju jih bosta preživninska udeleženca zmožna pokriti. Pri tem je upoštevalo, da so njuni prihodki primerljivi, da imata oba kreditne obveznosti, da mora nasprotna udeleženka v novi zvezi preživljati še enega otroka, da ima zaradi plačila najemnine višje stanovanjske stroške in da pritožnica stikov ne izvršuje. Kljub nekoliko nižjim finančnim zmožnostim nasprotne udeleženke je odločilo, da je finančni prispevek staršev k preživljanju sina enak. Pritožbeno sodišče to odločitev sprejema, saj je na predlagatelju vsa skrb za zdrav in uspešen telesni in duševni razvoj preživninskega upravičenca. Predlagatelj je močno vpet v šolske in druge vsakodnevne aktivnosti otroka, kar poleg finančnega terja tudi velik časovni angažma, zato je prav, da se tudi ta vidik odrazi v okviru porazdelitve preživninskega bremena.³ Ta namreč ni strogo matematična, temveč je v njej treba uravnotežiti tako vidike pridobitnih zmožnosti staršev kot njihov prispevek pri vzgoji in varstvu. Prav to pa je z izpodbijano odločitvijo storilo sodišče prve stopnje in pri tem ustrezno upoštevalo tudi okoliščine na strani nasprotne udeleženke glede dodatne preživninske obveznosti za hčerko v okviru nove partnerske zveze.

12Pritožnica je okoliščino glede nesposobnosti za dodatno pridobitno delo zaradi rojstva hčerke zatrjevala šele v pritožbi, pa še to pavšalno, zato je nekorekten njen pritožbeni očitek, da se sodišče do tega ni opredelilo. Ker ob tem ni navedla, da brez dodatnega pridobitnega dela sredstev dosojene preživnine ne bi mogla zagotoviti, sodišče pa je pri presoji preživninske zmožnosti upoštevalo stanje prihodkov ob izdaji sodne odločbe, ki je bilo celo višje kot v času njene zaposlitve, ta pritožbeni razlog na pravilnost sprejete odločitve ne more vplivati.

13Sodišče je pri odločanju pravilno upoštevalo časovni trenutek ob izdaji sodne odločbe, ko se stiki med nasprotno udeleženko in mld. sinom niso izvajali. Odločilno je namreč ugotovljeno dejansko stanje in ne pravni naslov, ki te stike opredeljuje. Pritožbeno sodišče ob tem vzpodbuja nasprotno udeleženko, da stike s sinom ponovno vzpostavi in poglobi njun odnos, s čimer bo nedvomno pozitivno prispevala k otrokovemu zdravemu razvoju.

14Ker glede na navedeno uveljavljene kršitve niso utemeljene, je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.

¹ Iz 12. točke sodbe IV P 38/2019 s 3. 7. 2019 izhaja, da je nasprotna udeleženka zaslužila v povprečju okoli 900 EUR, v nočni izmeni, ki jo je opravljala 1 teden v mesecu, pa 1080 EUR. Sedaj njen povprečen zaslužek za zadnjih 6 mesecev (tudi na porodniškem dopustu) znaša 965,97 EUR, dohodek v zadnjih dveh mesecih pa 1105,62 EUR.
² Podrobno o tem v 8. točki prvostopne sodbe.
³ Takšno je tudi stališče sodne prakse, primerjaj odločbe VSL IV Cp 1285/2021,VSL IV Cp 1370/2019, IV Cp 1081/2018 in druge.