UPRS Sodba I U 856/2020

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Uvodno o upravnem postopku

1Občina Cerknica (v nadaljevanju: Občina) je z izpodbijano odločbo tožniku odmerila plačilo komunalnega prispevka v višini 868,31 EUR za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča z javnim kanalizacijskim omrežjem. Tožnik je namreč solastnik zemljišč, parcelne številke 324, 392 in 1850 katastrske občine ... in v tem obsegu stanovanjske hiše na naslovu ..., ... Občina je določila velikost parcele po Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju Občine Cerknica (v nadaljevanju: Odlok¹) na podlagi dejanskega stanja.

Povzetek navedb strank v upravnem sporu

2V tožbi je tožnik vztrajal, da je Občina uporabila napačne podatke o zemljišču in faktorje za izračun dejavnosti. Objekt, ki stoji na zemljišču parcelne številke 324 katastrske občine ... je kmetijski del stavbe, zato je pravilen faktor dejavnosti 0,7. Zemljišče s parcelno številko 1850 katastrske občine ... obdaja stanovanjsko hišo, vendar ji ne služi. Ta nepremičnina tudi ni bila upoštevana pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Občina je vzela v poštev celotno površino vseh zemljišč in ni ugotavljala dejanskega stanja. Njena praksa ni enotna; za druge zavezance so prišla v poštev druga merila. Pripombe tožnika je brez ustrezne razlage zavrnila, izpodbijana odločba pa je v njegovo škodo (višji komunalni prispevek).

3Tožena stranka je ponovila, da je po veljavnih predpisih ugotovila, da zemljišča, parcelne številke 324, 392 in 1850 katastrske občine ..., dejansko služijo osnovnemu objektu. V naravi so to zelenica, dvorišče za parkiranje in povezava hiše z javno cesto. Tožbenim ugovorom o neenotni praksi in merilih, prepovedi reformatio in peius ter nemožnosti sodelovanja v postopku, je nasprotovala.

Sojenje po sodnici posameznici

4Med drugim odloča sodišče po sodniku posamezniku, če vrednost spornega predmeta v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ne presega 20.000 EUR in ne gre za pomembno pravno vprašanje (prva alineja drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-1²). O tem, ali spor izpolnjuje te pogoje, odloči senat, na predlog sodnika poročevalca (tretji odstavek 13. člena ZUS-1).

5Za rešitev tega upravnega spora je ključno, ali je Občina sledila napotilom iz sodbe I U 1907/2017 z dne 13. 12. 2018. Ker gre za odmero komunalnega prispevka v ponovljenem postopku, vrednost spornega predmeta pa ne presega 20.000 EUR, je senat sklenil, da je izpolnjena predpostavka iz prve alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1. O zadevi je zato odločila sodnica posameznica.

Dokazni postopek

6V tožbi lahko tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).

7Tožnik je svoji tožbi priložil Odločbo Občine Cerknica - prekriti podatki občana - z dne 10. 5. 2017 in UPN potrdilo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2019, prvi in drugi obrok (prilogi A6 in A9). Teh listin sodišče ni vzelo v obzir. Izostala je tožnikova razlaga, zakaj jih ni predložil že v upravnem postopku³ (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).⁴

8Ostale listine (priloge A1 do A5, A7, A8, A10, A11, B1 in upravni spis številka 410-0603/2017) je sodišče pregledalo in prebralo.

9Zaslišanje tožnika je zavrnilo. Stranka, ki predlaga, da se zasliši, mora poprej navesti, o čem naj priča (263. člen in 236. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP⁵ v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Tožnik svojega dokaznega predloga ni določno opredelil; ni povedal v podkrepitev katerih trditev ponuja svoje pričanje (263. člen v zvezi z 236. členom, prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Stranka mora navesti pravno pomembna dejstva in v njihovo potrditev predlagati ustrezne dokaze. Še drugače, označiti mora dokazno temo - pojasniti katero dejstvo naj se dožene z določenim dokazom.⁶ To je tožniku spodletelo. Ni naloga sodišča, da samo ugiba o čem bo tožnik pričal.⁷ Na to ga je sodišče nameravalo opomniti v okviru materialnega procesnega vodstva na glavni obravnavi, vendar se le-te ni udeležil. Posledično njegovega zaslišanja ni izvedlo.⁸

K I. točki izreka

10Tožba ni utemeljena.

11S sodbo I U I 1907/2017 z dne 13. 12. 2018 je naslovno sodišče toženi stranki naložilo, da ugotovi površino stavbnega zemljišča stanovanjskega objekta na naslovu ..., ... Tožnik je solastnik te nepremičnine.

12Opremljanje stavbnih zemljišč in komunalni prispevek je urejal Zakon o prostorskem načrtu (v nadaljevanju: ZPNačrt⁹). Ta je predpisoval, da gradnjo komunalne opreme zagotavlja občina (prvi odstavek 77. člena ZPNačrt). Slednja se je med drugim financirala iz komunalnega prispevka (drugi odstavek 77. člena ZNačrt). Komunalni prispevek je bilo plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga je investitor ali lastnik objekta poravnal občini (prvi odstavek 79. člena in 80. člen ZPNačrt). Občina ga je odmerila, če se je stavbno zemljišče nahajalo v obračunskem območju: območju, na katerem se je zagotavljalo priključevanje na določeno vrsto komunalne opreme oziroma območje njene uporabe (tretji odstavek 79. člena in prvi odstavek 76. člena ZPNačrt). Komunalni prispevek za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo je izdala občina po uradni dolžnosti (sedmi dostavek 79. člena ZNačrt).

13Tako je bila obravnavana odločba izdana po uradni dolžnosti zaradi izboljšanja opremljenosti tožnikovega stavbnega zemljišča z javnim kanalizacijskim omrežjem. Komunalni prispevek je tožena stranka odmerila po prvem odstavku 7. člena Odloka glede na stroške opremljanja s komunalno opremo na obračunskem območju, kjer leži objekt; površino in opremljenost parcele objekta s komunalno opremo; neto tlorisno površino objekta ter njegovo namembnost oziroma glede na izboljšanje opremljenosti parcele objekta s komunalno opremo (prvi odstavek 7. člena Odloka in prvi odstavek 82. člena ZNačrt). Štela je, da je parcela objekta zemljišče, ki je po prostorskem aktu opredeljeno kot stavbno zemljišče ter je sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerih stoji stanovanjska stavba, skupaj z urejenimi površinami, ki ji služijo (drugi odstavek 7. člena Odloka).

14O tem, da sta pojma „stavbno zemljišče“ (24. točka 2. člena ZPNačrt) in „parcela“ (drugi in tretji odstavek 2. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka¹⁰) primerljiva, je naslovno sodišče že obširno razložilo v svoji prvotni sodbi. Dalje, poudarilo je tudi, da se z njimi ujema opredelitev „parcele objekta“ po drugem odstavku 7. člena Odloka.

15Kot rečeno, je bila naloga tožene stranke, da ugotovi dejanske površine stavbnega zemljišča. To je tudi storila. Preučila je posnetke dejanskega stanja in uradne podatke o površini parcel Geodetske uprave Republike Slovenije. Sklenila je, da zemljišča, parcelne številke 324, 392 in 1850 katastrske občine ... v celoti služijo stanovanjski hiši. Gre za zelenico, dvorišče za parkiranje vozil in dostop do javne ceste. To so stavbna zemljišča, ki so po dejanski rabi pretežno pozidana zemljišča in se nahajajo v območju stavbnih zemljišč po Odloku o prostorskem načrtu Občine Cerknica.¹¹

16Tožbene trditve o nepravilnih izhodiščnih podatkih in napačnem izračunu površine, so povsem splošne narave. Tožnik ni pojasnil, na katere podatke točno meri, niti v čem točno naj bi bila površina zmotno izračunana.

17Očitki, da tožena stranka ni sama ugotovila kakšno je dejansko stanje, niso umestni. Kot je sama zapisala, se je oprla na posnetke in podatke o površini parcel Geodetske uprave Republike Slovenije. Z njimi je seznanila tožnika in sicer z Obvestilom o podatkih za odmero z dne 25. 3. 2019. Tožnik jih je prejel tri dni pozneje (28. 3. 2019) in v zvezi z njimi dal svoje pripombe.

18Tožena stranka ni „vzela podatke iz velikosti katastrske parcele“, temveč je na osnovi posnetkov pretehtala, katera zemljišča služijo stanovanjski hiši (zelenica, dvorišče za parkiranje vozil in dostop do javne ceste). Nato je s pomočjo podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije zaključila, kakšna površina služi oziroma je v funkciji osnovnega objekta - stanovanjske stavbe na naslovu ..., ... Tožnik je priznal, da zemljišče s parcelno številko 1850 katastrske občine ... obdaja stanovanjsko hišo in obenem vztrajal, da ji ne služi. Pri tem ni pojasnil, ne kakšna je vloga tega zemljišča po njegovem, ne v katerem delu po njegovem služi hiši. Navrgel je le, da „zagotovo celotno ne predstavlja parcele objekta“. S tem ni omajal sklepa tožene stranke o služečih površinah; njegovo zatrjevanje je ostalo na ravni splošnega in kot tako neosnovano.

19Kar pa se tiče faktorja dejavnosti, sodišče pripominja, da se ta za posamezne vrste objektov določa v oziru na dejavnost v objektu, upošteva pa se pretežna dejavnost (točka b. 8. člena Odloka in naslov Tabele 8 - faktor dejavnosti za izračun komunalnega prispevka za posamezne vrste objektov glede na pretežno dejavnost). Tožnik ni oporekal toženi stranki, da je stavba na zemljišču s parcelno številko 324 katastrske občine ... pomožen objekt. Osnovni objekt je enostanovanjska hiša; zanjo velja, da je njena dejavnost stanovanjska raba. Pretežna dejavnost stavbnega zemljišča je zato stanovanjska raba. Tožena stranka je faktor 0,8 določila pravilno (klasifikacijska številka 11100, Tabele 8, Priloge 1 Odloka).

20V zvezi s pravilom „reformatio in peius“ pa se ne sme prezreti, da odpravljena odločba nima več nobenih pravnih učinkov (prvi odstavek 281. člena Zakona o splošnem upravnem postopku¹² in tretji odstavek 64. člena ZUS-1). S pravnomočnostjo prvotne sodbe so prenehale pravne posledice odločbe, upravna zadeva se je vrnila v stanje, v katerem je bila pred odločanjem.¹³ To med ostalim pomeni, da se je v ponovnem postopku razčiščevalo dejansko stanje; tako je bilo izrecno napotilo naslovnega sodišča. Z drugimi besedami, tožena stranka je bila dolžna slediti pravnomočni prvotni sodbi¹⁴ in pretehtati dejanske okoliščine (ugotoviti površino stavbnega zemljišča). Dejstvo, da so te vodile do drugačne, višje odmere komunalnega prispevka, zapisanega ne spremeni.

21Medtem, ko se je komunalni prispevek v Občini odmeril po zgoraj omenjenih predpisih, pa je bila odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča oprta na Zakon o stavbnih zemljiščih¹⁵ in v tem pogledu opredelitev zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč po Zakonu o graditvi objektov.¹⁶ To so različne pravne podlage; s tega vidika sklicevanje na površine iz odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ni na mestu. Sicer pa sodišče listin v podkrepitev teh navedb ni vzelo v obzir;¹⁷ te trditve so zato ostale nedokazane.

22Navedbe o neenotni praksi tožene stranke pa so se prvič pojavile tožbi. Kot je sodišče že zapisalo, so nova zatrjevana dejstva izjema; stranka mora dokazati, da jih upravičeno ni mogla navesti v postopku izdaje upravnega akta (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).¹⁸ V tej točki sodišče le ponavlja, da tožnik tega ni storil (glej 7. točko te obrazložitve).

23Končno je tožena stranka odgovorila na pomisleke tožnika, izražene v upravnem postopku. To je vidno iz četrtega, petega in šestega odstavka na četrti strani izpodbijane odločbe. Pripombo o neto tlorisni površini pomožnega objekta je upoštevala, ostale pa je zavrnila s kratko obrazložitvijo.

24Izpodbijana odločba je pravilna in zakonita. Sodišče je zato tožbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

25Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

¹ Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številke: 81/2013 z dne 4. 10. 2013, 69/2014 z dne 26. 9. 2014, 35/2016 z dne 13. 5. 2016 in 6/2017 z dne 10. 2. 2017.
² Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009.
³ Stranka z interesom je v svojem odgovoru na tožbo izrecno opozorila, da gre za nove dokaze.
⁴ Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge.
⁵ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 26/1999 z dne 15. 4. 1999, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 2/2004 z dne 15. 1. 2004, 52/2007 z dne 12. 6. 2007, 45/2008 z dne 8. 5. 2008, 74/2012 z dne 8. 10. 2012, 10/2017 z dne 27. 2. 2017, 32/2018 z dne 11. 5. 2018 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije številke U-I-255/99-28 z dne 5. 6. 2003, U-I-145/03-9 z dne 23. 6. 2005, Up-258/03-14 z dne 22. 9. 2005, U-I-55/04-10 ter Up-90/04-15 z dne 6. 4. 2006, U-I-146/07-34 z dne 13. 11. 2008, U-I-279/08-8 z dne 17. 12. 2008, U-I-279/08-14 z dne 9. 7. 2009, U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010, U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, U-I-161/10-12 z dne 9. 12. 2010, U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012, U-I-290/12-9 z dne 25. 4. 2013, U-I-134/10-28 z dne 24. 10.2013 ter U-I-48/11-10, Up-274/11-9 z dne 16. 1. 2014, U-I-74/14-9 z dne 17. 6. 2016 in U-I-5/16-9 z dne 19. 1. 2017.
⁶ To je tako imenovana dolžnost substanciranja dokaznega predloga. Sodna praksa je soglasna, da mora biti zaradi povezanosti trditvenega in dokaznega bremena dokazni predlog opredeljen. Primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 42/2021 z dne 9. 2. 2022, 18. točka in X Ips 342/2017 z dne 1. 7. 2020, 18. točka.
⁷ Primerjaj sodbi in sklep Vrhovnega sodišča II Ips 491/2009 z dne 10. 9. 2009, 12. točka in II Ips 519/2005 z dne 20. 12.2007, sedemnajsti odstavek.
⁸ Primerjaj sodbi Vrhovnega sodišča III Ips 66/2014 z dne 25. 11. 2015, 15. in 17. točka, II Ips 52/2007 z dne 10. 9. 2009, 9. točka.
⁹ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 22/2007 z dne 13. 4. 2007, 108/2009 z dne 28. 12. 2009, 57/2012 z dne 27. 7. 2012, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-43/13-19 z dne 24. 10. 2014.
¹⁰ Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 95/2007 z dne 19. 10. 2007.
¹¹ Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 48/2012 z dne 26. 6. 2012.
¹² Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številke: 80/1999 z dne 1. 10. 1999, 70/2000 z dne 8. 8. 2000, 52/2002 z dne 14. 6. 2002, 73/2004 z dne 5. 7. 2004, 119/2005 z dne 28. 12. 2005, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 65/2008 z dne 30. 6. 2008, 8/2010 z dne 5. 2. 2010 in 82/2013 z dne 8. 10. 2013.
¹³ Primerjaj sodbe in sklepe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 109/2016 z dne 16. 1. 2019, 13. točka, X Ips 138/2015 z dne 18. 11. 2015, 10. točka, X Ips 216/2015 z dne 8. 7. 2015, 6. točka, X Ips 175/2013 z dne 19. 9. 2013, 11. točka in nadaljnje.
¹⁴ Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 12/2022 z dne 11. 5. 2022, 13. do 18. točka.
¹⁵ Objavljen v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije, številke: 18/1984 z dne 14. 6. 1984, 32/1985 z dne 30. 9. 1985, 33/1989 z dne 11. 10. 1989 in v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 44/1997 z dne 24. 7. 1997 ter odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-105/91-18 z dne 23. 4. 1992, U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014.
¹⁶ Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številke: 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 47/2004 z dne 30. 4. 2004, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 108/2009 z dne 28. 12. 2009, 57/2012 z dne 27. 7. 2012, 110/2013 z dne 27. 12. 2013, 19/2015 z dne 20. 3. 2015 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številke: U-I-152/00-23 z dne 25. 9. 2003, U-I-1/03-15 z dne 20. 5. 2004, U-I-150/04-19 z dne 1. 12. 2005, U-I-286/04-46 z dne 26. 10. 2006, U-I-165/09-34 z dne 3. 3. 2011 in U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014.
¹⁷ Glej 7. točko te obrazložitve.
¹⁸ Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, I Up 168/2019 z dne 9. 10. 2019, 14. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter ostale.