UPRS Sodba III U 21/2022-13

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v nepravdnem postopku Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. II N 358/2021, ki se po predlogu njenega zakonskega partnerja vodi zaradi razveze zakonske zveze.

2V obrazložitvi svoje odločitve pojasnjuje, da mora v skladu z določili 11. do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) prosilec za brezplačno pravno pomoč kumulativno izkazati izpolnjevanje dveh kriterijev, in sicer izpolnjevanje finančno materialnega oziroma subjektivnega kriterija in izpolnjevanje objektivnega kriterija v skladu z 24. členom ZBPP. Na podlagi objektivnega kriterija tožena stranka presoja okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati ter da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno - ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

3Ugotavlja, da iz spisovnih podatkov izhaja, da je tožnica slovenska državljanka s prijavljenim stalnim bivališčem v Izoli, kjer živi z dvema polnoletnima hčerkama. Pojasnjuje, da Družinski zakonik (v nadaljevanju DZ) v 98. členu določa, da sme vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze, če je ta iz kateregakoli razloga nevzdržna. Glede na to, da je razveza zakonske zveze svobodna odločitev vsakega posameznika, zadostuje, da se sodišče v dokaznem postopku prepriča, da je zakonska zveza nevzdržna za enega od zakoncev. V konkretnem primeru je v nepravdni zadevi razveze zakonske zveze prosilka udeležena kot nasprotna udeleženka in bo za razvezo zakonske zveze dovolj ocena predlagatelja tega postopka, da zakonske zveze ne želi več ohranjati ter da vztraja pri predlogu, v katerem zatrjuje nevzdržnost zakonske zveze. Tožena stranka meni, da v primeru, ko v postopku za razvezo zakonske zveze ni treba odločati o razmerjih med starši in mladoletnimi otroki ter o preživnini, pomoč odvetnika v obliki pravnega svetovanja in zastopanja ni potrebna, saj sodni postopek ni zapleten in bo tožnica lahko sposobna sama učinkovito zavarovati svoje pravice in interese. Skladno s tem tožena stranka zaključuje, da pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči tožnici po 24. členu ZBPP niso izpolnjeni in je zato njeno prošnjo zavrnila, ne da bi presojala, ali tožnica izpolnjuje subjektivni kriterij za dodelitev te pomoči.

4Tožnica se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in s tožbo, ki jo vlaga iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi ter vrne zadevo toženi stranki v ponovno odločanje, ta pa naj ji tudi povrne stroške postopka.

5Tožena stranka je po presoji tožnice bistveno kršila pravila upravnega postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V skladu z določbo 8. člena ZUP je organ v upravnem postopku zavezan k načelu materialne resnice in mora resnično ugotoviti dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Tega tožena stranka ni storila in zato njena ocena, da bo tožnici, četudi ji ne bo dodeljena pravna pomoč, zagotovljeno varstvo v nepravdnem postopku razveze zakonske zveze, ni utemeljena. Tožnici tako ni zagotovljena ustrezna strokovna pravna pomoč odvetnika niti pri sestavi in vložitvi odgovora na predlog za razvezo zakonske zveze, odgovor pa mora predložiti v roku 15 dni od vročitve tožbe. Njena zahteva za dodelitev brezplačne pravne pomoči je razumna in izjemnega pomena za njen socialno - ekonomski položaj, izid pa življenjskega pomena za tožnico in njeno družino. Tožnica ima dve hčerki, sama pa je brez zaposlitve. Predlog za razvezo zakonske zveze je zanjo presenetljiv, prav tako za hčerki. Tožena stranka ni podala razumnega razloga za zavrnitev njene prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, niti se ni prepričala o dejanskem stanju.

6Tožničin zakonski partner ni nikoli prehodno navajal, da se želi od nje razvezati in zato tožnica predlogu za razvezo nasprotuje in nanj ne pristaja. Sodišče je zato v zadevi skladno s 113. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) razpisalo narok, ki je po presoji sodišča očitno potreben. Tožnica je prejela poziv sodišča, naj se do predloga za razvezo zakonske zveze opredeli, za kar pa je potrebovala pravno pomoč in svetovanje, saj je prava neuka. Razpisan je tudi narok, kjer bo za uresničevanje tožničine pravice do sodnega varstva potrebno, da jo bo zastopal odvetnik. V postopku razveze predlagatelj postopka zahteva od tožnice tudi povračilo stroškov postopka, kar pa mu ne gre, še zlasti glede na dejstvo, da se o razvezi nista pogovarjala in bo zato tožnica tudi zaradi tega potrebovala svetovanje in pomoč odvetnika.

7Iz obsežne sodne prakse izhaja, da so organi za brezplačno pravno pomoč tako pomoč dodeljevali tudi za odgovore na predloge za razvezo zakonske zveze. Odločitev tožene stranke ni obrazložena, zaradi česar je tožnici kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena, kršena pa tudi pravica do pravnega sredstva iz 25. člena, vse Ustave RS. Načelo materialne resnice, ki je eno od načel upravnega postopka, se mora odraziti v ravnanju uradne osebe, ki mora po potrebi izvesti dokaze tudi po uradni dolžnosti, v obrazložitvi pa pojasniti ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je to oprto. Namesto tega je tožena stranka dejansko stanje ugotovila samovoljno in arbitrarno. Kršila pa je tudi določbo prvega odstavka 9. člena ZUP, to je načelo kontradiktornosti postopka oziroma pravico stranke do izjave. Iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. II U 138/2018-9 izhaja, da mora organ za brezplačno pravno pomoč preveriti objektivni kriterij tako, da to stori življenjsko, predvsem pa zakonito in ob upoštevanju upravnosodne prakse. Tožnica še navaja, da bi morala strokovna služba za brezplačno pravno pomoč, ki brezplačno svetuje, tožnici svetovati, v konkretnem primeru pa je ni niti pozvala, da bi za svoje navedbe predložila dokaze, prav tako teh dokazov ni pridobila tožena stranka sama.

8Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, na tožbo pa po vsebini ni odgovorila.

K točki I izreka:

9Tožba ni utemeljena.

10Tožnica izpodbija odločitev tožene stranke, ki je zavrnila njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v nepravdnem postopku razveze zakonske zveze, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kopru pod opr. št. II N 358/2021. Predlog za razvezo zakonske zveze je vložil tožničin zakonski partner. Tožena stranka meni, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, določenih v 24. členu ZBPP¹, kar utemeljuje s stališčem, da v postopku za razvezo zakonske zveze, ko ni treba odločati o razmerjih med starši in mladoletnimi otroci ter preživnini, pomoč odvetnika ni potrebna, saj postopek ni zapleten, za razvezo zakonske zveze pa zadošča ocena predlagatelja, da zakonske zveze ne želi več nadaljevati oziroma jo ohranjati. Ker morata biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči kumulativno izpolnjena dva pogoja, to je materialni in vsebinski, slednjega pa tožnica po presoji tožene stranke ne izpolnjuje, tožena stranka izpolnjevanja materialnega pogoja ni preverjala.

11Zakonska zveza po 20. členu DZ temelji na svobodni odločitvi skleniti zakonsko zvezo, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Te predpostavke morajo obstajati na strani obeh zakoncev. Če pa je zakonska zveza iz katerega koli vzroka nevzdržna, sme vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze (prvi odstavek 98. člena DZ). To pomeni, da soglasje drugega zakonca za razvezo, ki jo opravi sodišče, ni potrebno in zato njegovo nasprotovanje ne more vplivati na odločitev o razvezi.²

12Ko razvezo zakonsko zveze zahteva eden od zakoncev, se postopek začne na njegov predlog ter vodi po pravilih Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Sodišče mora dati udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka (prvi odstavek 5. člena ZNP-1), o predlogu pa odloči po obravnavi na naroku, če zakon ne določa drugače (prvi odstavek 8. člena ZNP-1).

13Iz podatkov v upravnem spisu izhaja, da je predlog za razvezo zakonske zveze v predmetni zadevi vložil tožničin zakonski partner. Ker sta njuni hčerki že polnoletni (25 in 22 let), bo sodišče v nepravdnem postopku odločalo le o razvezi zakonske zveze. Kot je že bilo pojasnjeno, za razvezo zadostuje že zahteva enega od zakoncev, kar pomeni, da bo sodišče v predmetni zadevi zakonsko zvezo razvezalo, kolikor bo tožničin zakonski partner pri svojem predlogu vztrajal, ne glede na njeno (ne)soglasje k takemu predlogu. Glede na opisano naravo postopka se zato sodišče strinja s presojo tožene stranke, da potreba tožnice za pomoč odvetnika za svetovanje in zastopanje v postopku razveze zakonske zveze, ki se vodi na predlog njenega zakonskega partnerja, ni izkazana. Sodišče, ki odloča v nepravdnem postopku, je sicer dalo tožnici možnost, da odgovori na predlog zakonskega partnerja za razvezo zakonske zveze in jo tudi povabilo na narok, vendar pa je po mnenju sodišča pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči treba ob tem izhajati iz dejstva, da sodišče razvezo zakonske zveze dopusti, kolikor to zahteva eden od zakoncev, ne glede na voljo drugega zakonca. To pa pomeni, da gre v primeru razveze zakonske zveze, kolikor zakonca nimata mladoletnih otrok in tudi ne uveljavljata drugih zahtevkov, za enostaven postopek, v katerem bo tožnica lahko sama uveljavljala svoje pravice in interese. Tako je tudi stališče sodne prakse.³ Tožnica, razen da navaja, da se z razvezo ne strinja in da je prava neuka, niti v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči niti v tožbi ne navaja drugih razlogov, ki bi kazali, da potrebuje pomoč odvetnika, da bi se o predlogu za razvezo zakonske zveze izjavila. Tožnica v tožbi sicer navaja, da je zadeva pomembna za njen socialno - ekonomski status in da je izid postopka zanjo življenjskega pomena, vendar pa tega ni z ničemer utemeljila oziroma pojasnila, niti za to ni predložila nobenega dokaza ali predlagala njegove izvedbe, v vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči pa tudi ni navedla, da namerava zoper predlagatelja postopka uveljavljati morebiten kakšen drug zahtevek po DZ. Tudi to, da je bil predlog njenega zakonskega partnerja za razvezo zakonske zveze za tožnico presenečenje, ne more vplivati na drugačno odločitev, prav tako tudi ne dejstvo, da je sodišče v zadevi razpisalo narok. Razpis naroka v konkretni zadevi ne pomeni, da gre za zadevo, ki bi bila zapletena, kot je to smiselno mogoče razumeti iz tožbe, pač pa je bil narok določen v skladu z 8. členom ZNP-1. Glede na vse navedeno je zato neutemeljen tožbeni očitek o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju glede tožničine sposobnosti sodelovati v postopku in zaščititi svoje interese. Razvezo zakonske zveze bo sodišče dovolilo, kolikor bo tožničin zakonski partner pri takem predlogu vztrajal, ne glede na tožničino mnenje o tem. Nobenega razloga torej ni, da bi tožena stranka v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči tožnico zasliševala glede njenega mnenja o predlagani razvezi zakonske zveze ali dodatno zbirala dokaze, saj je dejansko stanje o teh okoliščinah nesporno.

14Na odločitev tudi ne more vplivati tožničino sklicevanje v tožbi, da njen zakonski partner zahteva povrnitev stroškov razveznega postopka. Po določbi 40. člena ZNP-1 namreč v nepravdnem postopku krije vsak udeleženec svoje stroške, razen če zakon določa drugače, oziroma ima sodišče možnost, če je nepravdni postopek izveden izključno v interesu nekaterih udeležencev, da določi, da stroške postopka krijejo ti udeleženci (prvi in tretji odstavek 40. člena ZNP-1).

15Glede na vse navedeno sodišče zaključuje, da je odločitev tožene stranke pravilna in utemeljena na zakonu, izvedeni postopek pa je bil zakonit. Tožena stranka je razloge za svojo odločitev pojasnila in zato sodišče ne soglaša s tožnico, da naj njena odločitev ne bi bila obrazložena, kar kaže tudi to, da se je tožnica v tožbi vsebinsko opredelila do v obrazložitvi izpodbijane odločbe predstavljenih argumentov, ki so toženo stranko vodile k sprejeti odločitvi. Sodišče zato presoja, da tožničina tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

16Sodišče je odločitev sprejelo ne da bi izvedlo glavno obravnavo. Stranki sta predlagali zgolj izvedbo listinskih dokazov, ki so tudi sestavni del upravnega spisa ter se po pozivu sodišča strinjali, da sodišče odloči na podlagi teh dokazov, brez izvedbe glavne obravnave.

K točki II izreka:

17Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

¹ Prvi odstavek 24. člena ZBPP določa: "Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: - zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in - je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena."Tretji odstavek 24. člena ZBPP pa določa: "Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale."
² Prim.: sklep Višjega sodišča v Mariboru, št. III Cp 360/2021 z dne 18. 5. 2021.
³ Prim.: sodbe Upravnega sodišča RS, št. IV U 104/2010, III U 15/2013, I U 149/2015, I U 460/2018.