VSL Sklep I Cpg 555/2022

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožničin predlog za oprostitev plačila sodne takse za redni postopek.

2Tožnica je zoper navedeni sklep vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da tožnico oprosti plačila sodne takse za redni postopek v znesku 6.525,00 EUR.

3Pritožba ni utemeljena.

4Višje sodišče najprej pojasnjuje, da se v konkretni zadevi uporablja Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1D),¹ ki je začel veljati 12. 1. 2022 (50. člen tega zakona).² S tem zakonom je bil delno spremenjen tudi za konkretno zadevo relevanten 12. člen ZST-1. Ta v drugem odstavku predpisuje, katere sestavine mora predlog za oprostitev plačila sodne takse vsebovati. Tretji odstavek določa, da če predlog ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, razen podatkov o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz tretjega in četrtega odstavka 12.a člena tega zakona ter podatkov o premoženju iz prve alineje prvega odstavka 12.b člena tega zakona, s katerim stranka dejansko ne more razpolagati, izjav stranke in njenih polnoletnih družinskih članov iz pete in šeste alineje prejšnjega odstavka ter podpisov polnoletnih družinskih članov stranke, sodišče ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah, sicer pa odloči o predlogu.³ Spremenjeni tretji odstavek torej določa, da sodišče v primeru, če predlog ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah,⁴ razen v primeru predpisanih izjem. V primeru slednjih pa sodišče, če stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne navede teh podatkov, ni dolžno ravnati po pravilih o nepopolnih vlogah, temveč mora o predlogu odločiti.

5V obravnavanem primeru je tožničin predlog za oprostitev plačila sodne takse vseboval le predlog, da jo sodišče oprosti plačila takse, ker naj bi bilo njeno premoženjsko stanje takšno, da naj ne bi omogočalo plačila sodne takse v celoti v postavljenem roku. Sodišče prve stopnje je zato tožnico s sklepom z dne 9. 9. 2022 pozvalo, da vlogo dopolni. Ker tožnica vloge skladno s slednjim sklepom ni dopolnila, je z izpodbijanim sklepom predlog za taksno oprostitev zavrglo.

6Drugi odstavek 12. člena ZST-1 v peti alineji res predpisuje, da mora tožničin predlog za taksno oprostitev vsebovati tudi njeno soglasje, da sodišče z namenom ugotavljanja njenega materialnega položaja oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Vendar pa tretji odstavek tega člena določa, da sodišče, v primeru, da predlog takšne izjave ne vsebuje, stranke ne poziva k njegovi dopolnitvi, temveč predlog obravnava. Zavrženje predloga za taksno oprostitev iz tega razloga torej ni utemeljeno.

7Sodišče prve stopnje je tožnico pozvalo tudi, da mora predložiti izjavo, da so vsi podatki, ki jih je navedla v predlogu resnični, točni in popolni, za kar prevzema vso premoženjsko odgovornost. Višje sodišče pojasnjuje, da spremenjeni drugi odstavek 12. člena ZST-1 več ne določa, da bi moral predlog za taksno oprostitev vsebovati tudi navedeno izjavo.⁵ Pozivanje sodišča prve stopnje na takšno izjavo in zavrženje predloga za taksno oprostitev iz tega razloga zato ni utemeljeno.

8Pritožnica ima nadalje prav, da je predlog za taksno oprostitev že vseboval podpis njenega pooblaščenca (sedma alineja drugega odstavka 12. člena ZST-1), zato pozivanje sodišča prve stopnje na predložitev takšnega podpisa in zavrženje predloga za taksno oprostitev tudi iz tega razloga ni utemeljeno.

9Sodišče prve stopnje pa je pravilno zavrglo tožničin predlog za taksno oprostitev kot nepopolnega, ker tožnica tudi po pozivu sodišča na njegovo dopolnitev ni predložila podatkov o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju iz prvega odstavka 12.b člena ZST-1 (gre za podatke o njenem premoženju, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah,⁶ ter podatke o stanju na njenih transakcijskih računih in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih), o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena tega zakona (kot to predpisuje četrta alineja drugega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1). Dejstvo, da bi lahko sodišče podatke o njenem premoženjskem stanju pridobilo iz „evidenc“, dolžnosti stranke, da poda zgoraj navedene podatke, ne spremeni.⁷ Poleg tega bi morala tožnica navesti tudi podatke o svojem likvidnostnem stanju, in sicer podatke o stanju na svojih transakcijskih računih in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih, česar prav tako ni storila.

10Ker višje sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1) in ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

11Skladno s tretjim odstavkom 14.a člena ZST-1 višje sodišče tožnico opozarja, da začne teči rok za plačilo takse, odmerjene s plačilnim nalogom z dne 9. 8. 2022, naslednji dan po vročitvi tega sklepa.

¹ Uporaba tega zakona je vezana na trenutek nastanka taksne obveznosti (prvi odstavek 48. člena ZST-1D).
² Z izjemo določb šeste alineje drugega odstavka 12. člena, novega enajstega in dvanajstega odstavka 12.a člena in spremenjenega drugega odstavka 14.b člena zakona, ki so se začele uporabljati 12. 2. 2022 (49. člen ZST-1D).
³ Prej veljavni tretji odstavek 12. člena ZST-1 je določal, da če predlog ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah.
⁴ To pomeni, da mora stranko pozvati, naj vlogo dopolni in ji postaviti rok, v katerem lahko to stori. Če je v postavljenem roku ne dopolni, jo sodišče zavrže (prvi in peti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).
⁵ V šesti alineji sedaj določa, da mora vsebovati izjavo, da je tožnica, ki je podala soglasje iz pete alineje, seznanjena z vsemi informacijami iz enajstega odstavka 12.a člena tega zakona, objavljenimi na spletni strani sodišča, pri katerem stranka vlaga predlog. Tretji odstavek 12. člena ZST-1 pa nadalje tudi za ta primer določa izjemo, v skladu s katero sodišče v primeru nepredložitve te izjave ne ravna po pravilih o nepopolnih vlogah, temveč odloči o predlogu.
⁶ Tretji odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi s temi podatki določa le eno izjemo, po kateri sodišče ne ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah, in sicer če gre za nenavedbo podatkov o dohodkih in premoženju stranke, s katerimi stranka dejansko ne more razpolagati.
⁷ Prim. tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cpg 361/2017 z dne 14. 4. 2017 in sklep Višjega sodišča v Celju II Ip 315/2017 z dne 4. 10. 2017.