UPRS Sodba III U 128/2021-14

I. Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacijo, tujih investicij in tehnologije, št. 303-1-94/2020/2 z dne 25. 5. 2021, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacijo, tujih investicij in tehnologije (v nadaljevanju tožena stranka) je objavila Javni razpis "Razvojno - raziskovalni projekti za odpravo posledic COVID-19" (Uradni list RS, št. 134/2020, 152/2020, 173/2020 in 81/2021, v nadaljevanju Javni razpis), na katerega se je z vlogo prijavila tudi tožeča stranka. Tožena stranka je s sklepom, št. 303-1-984/2020/2 z dne 25. 5. 2021 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), vlogo tožeče stranke zavrnila.

2V obrazložitvi svoje odločitve je tožena stranka pojasnila, da je vlogo tožeče stranke, oddano na Sklop 2, obravnavala komisija, imenovana s sklepom direktorja tožene stranke. Ugotovila je, da je vloga pravočasna, pravilno označena in formalno popolna ter jo je zato umestila v nadaljnji postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev. Lokacija izvajanja aktivnosti operacije, ki jo je prijavila tožeča stranka, spada v vzhodno kohezijsko regijo. Vlogo je ocenila komisija ob sodelovanju imenovanih zunanjih strokovnjakov, vpisanih v bazo ocenjevalcev tožene stranke, ki so v postopku ocenjevanja podali oceno na podlagi meril za Sklop 2. Komisija je za vsak sklop določila dva ocenjevalca na vlogo. Oceno je izdelal vsak ocenjevalec samostojno, ocena sklopa pa se je izračunala kot povprečje ocen dveh ocenjevalcev. Oceno tretjega ocenjevalca je komisija pridobila v primeru, če je bila razlika med posameznima ocenama dveh ocenjevalcev enaka ali večja od 20 točk, ali ko ocena enega ocenjevalca ni dosegla najmanjšega števila točk, ocena drugega ocenjevalca pa je tako najmanjše število točk dosegla. V primeru, ko je oceno podal tudi tretji ocenjevalec, se je ocena določila kot povprečje dveh najbližjih ocen treh ocenjevalcev, če pa je bila razdalja med njimi enaka, pa sta se upoštevali tisti oceni, ki sta bili boljši. Največje možno število točk je bilo 100, prag za razvrstitev vloge na prednostno listo odobrenih projektov pa je bil določen na 60 točk.

3Vloga tožeče stranke je prejela 95 točk prvega ocenjevalca, 44 točk drugega ocenjevalca in 70 točk tretjega ocenjevalca, oziroma končno oceno 82,5 točk. Podrobnejša obrazložitev ocenjevanja je razvidna iz ocenjevalnih obrazcev, ki so bili priloženi izpodbijanemu sklepu. Ker se je po končnem ocenjevanju izkazalo, da skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja projektov, ki so pri Sklopu 2 dosegli prag števila točk, presega razpoložljiva sredstva, se je za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija kot zadnjo odobreno vlogo odobrilo tisto, ki je dosegla 88 točk. Vloge, ki takega števila točk niso dosegle, torej tudi vlogo tožeče stranke, je zato tožena stranka zavrnila.

4Tožeča stranka se z odločitvijo tožene stranke ne strinja. S tožbo, ki jo vlaga iz razloga bistvenih kršitev določb postopka, nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje, oziroma podrejeno, da vlogi tožeče stranke ugodi, tožena stranka pa naj ji povrne stroške postopka.

5Tožeča stranka oporeka oceni tretjega ocenjevalca po merilu "II. Načrt izvedbe investicije". Po tem, ko povzame vsebino ocen vseh treh ocenjevalcev (prva dva ocenjevalca sta po tem merilu vlogo tožeče stranke ocenila s 40 točkami, kar je največje možno število točk, tretji ocenjevalec pa s 25 točkami), navaja, da se ne strinja z oceno tretjega ocenjevalca, da naj bi bil načrt izvedbe investicije pomanjkljivo pripravljen in da je, kljub dobri opredelitvi časovne in tehnične izvedbe nabave, slabše opredeljena postavitev investicije v proizvodni proces, kjer manjka tloris postavitve. Tožeča stranka je časovno in tehnično izvedbo nabave in postavitve investicije natančno opisala na 7. strani vloge v razdelku "Izvedba investicije". Zajela je vse postopke in tehnične prvine vključitve novega stroja v proizvodni proces (instalacija, kalibracija, zagon, parametriranje, prilagoditve ostalih strojev), vse z namenom zagotovitve celovitosti proizvodnega procesa, tako da bo ta potekal optimalno, kar zahteva natančno načrtovanje postopkov implementacije stroja v tehnološki proces. Izris postavitve novega tlorisa proizvodne hale nima vpliva na prej navedene postopke postavitve celotne investicije v proizvodni proces. Bistvo predstavitve je, da je iz nje nedvomno razvidno, da je investicija dejansko izvedljiva ter da ima tožeča stranka vse postopke natančno razdelane. Tloris v razpisni dokumentaciji tudi ni bil zahtevan, če pa je tretji ocenjevalec menil, da bi morala tožeča stranka tloris predložiti, bi jo moral k temu pozvati. Opustitev takega ravnanja je bistvena kršitev določb postopka po 3. alineji drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Drugače kot tretji ocenjevalec sta prvi in drugi ocenjevalec ugotovila, da je opis postavitve opreme v proizvodni proces v vlogi tožeče stranke ustrezno opredeljen.

6Tožeča stranka se nadalje ne strinja z oceno tretjega ocenjevalca, da naj bi bila njena navedba, da za "izvedbo operacije ni potrebno pridobiti certifikatov in dovoljenj" v nasprotju s tem, kar je omenjeno v razdelku "Internacionalizacija", kjer je navedeno, da bo za končne proizvode pridobila certifikate, proizvodi pa bodo zato imeli konkurenčno prednost pred ceneno kitajsko ponudbo. Ta ugotovitev je v nasprotju z dejstvi in listinami v spisu, kar je bistvena kršitev pravil postopka po 4. alineji drugega odstavka 237. člena ZUP. Tožeča stranka je namreč v vlogi na 7. strani v razdelku "Izvedba investicije" v 2. točki pojasnila, da za potrebe delovanja investicije ni treba pridobiti nobenih dodatnih dovoljenj ali certifikatov, pač pa da lahko opremo po zaključku testnega obdobja neposredno vključi v proizvodni proces. Če bi potrebovala kakršnakoli dovoljenja ali certifikate, bi morala te pridobiti že pred oddajo vloge na Javni razpis. Tožeča stranka pa je v vlogi tudi jasno navedla, da bodo imeli končni produkti, to je UV-C sterilizatorji, certifikate (npr. CE certitikat), s katerimi se bo izkazovala usklajenost naprave z različnimi standardi in učinkovitost dezinfekcije v primerjavi s cenenimi kitajskimi produkti. Ti certifikati se bodo torej nanašali na končne produkte in ne na investicijo, ki je predmet vloge na razpis. Tretji ocenjevalec je torej zmotno ocenil, da gre za nasprotja v vlogi tožeče stranke in je zato njegova ocena pavšalna in površna, predvsem pa neutemeljena.

7Tožeča stranka se tudi ne strinja z oceno tretjega ocenjevalca, da si je težko predstavljati načrt, ker da manjkajo tehnične specifikacije stroja in tloris. Tožeča stranka je na 3. strani vloge v razdelku "Pojasnite načrtovani investicijski projekt - naložbo..." opisala tehnične karakteristike novega stroja, ki je predmet investicije. Iz opisa izhaja, da gre za 3-osni CNC obdelovalni stroj za visokoprecizno rezkanje in doseganje najvišjih natančnosti obdelave površin v tolerančnem območju 3 mikrone, vrhunskega nemškega proizvajalca A. Ugotovitev tretjega ocenjevalca je torej neustrezna. V razpisu se je zahtevala umestitev strojev, ki so predmet investicije, v proizvodni proces tako, da ta v končni fazi deluje kot zaključna funkcionalna celota. Dodatne tehnične specifikacije in tloris postavitve stroja v razpisni dokumentaciji niso bile zahtevane, tretji ocenjevalec pa bi moral, če je presodil, da za oceno izvedljivosti investicije ti podatki manjkajo, tožečo stranko pozvati k dopolnitvi. Proizvajalec A., ki je specializiran za izdelavo strojev za visokoprecizno rezkanje, ima vso tehnično dokumentacijo tudi javno objavljeno na svoji spletni strani.

8Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in razlogih zanjo, sodišču pa predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno. Po tem, ko povzame vsebino izpodbijanega sklepa, poudarja, da je odločala v skladu s pogoji razpisa. Iz sodne prakse izhaja, da oddaja vloge na razpis ne pomeni, da bo prijavitelj s svojim projektom tudi uspel, saj pri postopkih javnih razpisov ne gre za pravico, ki bi bila prijavitelju zagotovljena vnaprej. Sodna presoja je zato v tovrstnih primerih zadržana. Ocenjevanje je strokovno opravilo, sodišče pa se v upravnem sporu ne spušča v presojo primernosti podeljene ocene, če je ta logična in obrazložena z razumnimi in tehtnimi razlogi. Iz ocen v konkretnem primeru ne izhajajo odstopanja, ki bi ustrezala kriteriju očitne nelogičnosti oziroma nerazumnosti ali odstopanja, ki bi že na prvi pogled vzbujala dvom v njihovo strokovno utemeljenost in verodostojnost.

9Za Javni razpis je bila objavljena razpisna dokumentacija, ki je skupaj z odgovori na vprašanja potencialnih ponudnikov postala veljavno in zavezujoče materialno pravo. Del veljavnega in zavezujočega materialnega prava je postala tudi 5. točka razpisne dokumentacije (ki jo tožena stranka citira), v kateri so bila določena merila in podmerila za ocenjevanje vlog. Ta točka je določala, da bo tožena stranka za ocenjevanje vlog angažirala zunanje strokovnjake, ki so ustrezno usposobljeni in da bo ocenjevanje temeljilo na njihovem strokovnem mnenju. Že iz narave stvari izhaja, da pri takšni vrsti ocenjevanja ni mogoče zagotoviti absolutne objektivnosti ocen, saj ne gre za matematično eksaktno dejanje in so zato razumljive različne ocene posameznih ocenjevalcev pri ocenjevanju istih vlog. Z namenom zagotovitve večje objektivnosti sta vsako vlogo ocenjevala dva ocenjevalca. S tem je bilo materialno pravo pri ocenjevanju pravilno uporabljeno.

10Tožena stranka poudarja, da je bil postopek izveden v skladu s pravili postopka in ob pravilni uporabi materialnega prava. Ko je javni razpis izveden na tak način, se sodišče v okviru sodne kontrole v skladu s sodno prakso ne spušča v presojo primernosti ocen strokovne komisije, če so te obrazložene z razumnimi razlogi. Čeprav presoja primernosti ocen ni in ne more biti del sodne kontrole, se tožena stranka v nadaljevanju zaradi previdnosti vendarle opredeljuje tudi do tožbenih navedb glede primernosti ocen strokovne komisije v okviru meril in podmeril ter citira oceno tretjega ocenjevalca po merilu "II. 1. Ocena izvedbe investicije do pričetka proizvodnje". Pri visoko preciznih obdelovanih strojih ali CNC 3-osnih obdelovalnih centrih gre za stroje, ki imajo po navadi ohlajana vodila in dosegajo natančnost pod 1 mikrometer. Poleg pogojev za obdelavo, vpliva na natančnost izdelave tudi temperatura okolice. Glede na ceno stroja v konkretnem primeru ni mogoče priti do zaključka, da bi ta spadal v opisano kategorijo in da bi imel visoko natančna vodila, tožeča stranka pa omenja doseganje najvišjih natančnosti obdelave površin v tolerančnem območju 3 mikronov (verjetno ima v mislih 3 mikrometre), kar pa ni velika natančnost, pač pa to zmore tudi nekoliko boljša kitajska konkurenca. Tudi ocena, da naj bi bili v Sloveniji le štiri tako natančni stroji, ni pravilna, saj imata A., d.o.o. in B., d.o.o. več takšnih strojev z bistveno večjo natančnostjo. Tožeča stranka v vlogi kot nov izdelek omenja izdelavo orodja za izdelavo naprav za razkuževanje z UV svetlobo, izdelavo stabilne namizne naprave za 3-D dezinfekcijo z UV-C svetlobo v obliki zaprte škatle in naprave za UV-C dezinfekcijo v medicini. Za lansiranje tovrstnih izdelkov pa je potrebno ogromno certifikatov in potrdil, ki so za lansiranje izdelka na trg nujna. Tožeča stranka navaja nakup in dobavo 3-osnega CNC stroja za visoko precizno rezkanje proizvajalca A., ne navaja pa modela ali gabaritov ali drugih tehničnih karakteristik in zato na spletni strani proizvajalca, kjer je več modelov, ni mogoče preveriti vseh okoliščin.

11Tožena stranka nadalje pojasnjuje, da je tožeča stranka navedla, da je stroj že v podjetju, da pa bo v proizvodnjo vključen, ko bo dokončana prilagoditev obstoječih strojev, nadgradnja CNC krmilnika obstoječega stroja, dokončanje mostnega dvigala, ureditev merilne komore, kar vse pa ni del projekta. Zaradi obilice drugih nedokončanih projektov, je potrebna shema ali tloris, kako se bo stroj integriral v obstoječo proizvodnjo in kako bo vzpostavljena linija za proizvodnjo novih izdelkov. Na samem stroju namreč ne bo mogoče izdelati izdelka. Iz vloge tudi ni razvidno, kako je tožeča stranka pripravljena na drugo fazo, kjer naj bi sama začela izdelovati stabilne namizne naprave za 3-D dezinfekcijo z UV-C svetlobo v obliki zaprte škatle. V vlogi manjka opis ali tloris postavitve obstoječih strojev in novega stroja, kjer bi se videl proizvodni proces za nov izdelek.

12Pri javnih razpisih so prijavitelji tisti, ki so odgovori za pripravo kvalitetne in ustrezne vloge. Ocene ocenjevalcev, ki jih v tožbi izpodbija tožeča stranka, so razumno in logično obrazložene, njihove primernosti pa sodišče v okviru sodne kontrole ne preverja. Tožbene navedbe, ki se nanašajo na primernost ocen, so zato neutemeljene in brezpredmetne.

13Tožeča stranka se je na odgovor tožene stranke odzvala v prvi pripravljalni vlogi. Soglaša s poudarki tožene stranke, da gre v obravnavanem primeru za javnopravno stvar in ne za upravnopravno zadevo, ne soglaša pa z zavajajočimi trditvami, češ da je tožeča stranka mnenja, da je s tem, ko se je prijavila na javni razpis, pridobila pravico do sredstev. Tega tožeča stranka ne trdi, pač pa zahteva le enakopravno, s strokovnimi argumenti podprto obravnavo svoje vloge na javnem razpisu. Kolikor to ni spoštovano, ima pravico do sodne kontrole. Stališče tožene stranke, da v primeru, ko v postopkih sodelujejo izbrani neodvisni strokovnjaki, ni mogoča nobena kontrola njihovih mnenj, niti sodna, je pravno nevzdržno. Samo po sebi se razume, da obe stranki zavezujejo postopkovna in vsebinska pravila, ki so del Javnega razpisa in ni razloga, da tožena stranka poudarja, da gre s tem za veljavno in zavezujoče materialno pravo. Drži tudi to, da so bila v 5. točki besedila Javnega razpisa določena Merila za ocenjevanje vlog ter postopek in način izbora operacij in da to predstavlja zavezujoče materialno pravo, vendar pa ta merila v konkretnem primeru niso bila uporabljena. Ni torej težava v relevantnem materialnem pravu, temveč v tem, da tretji ocenjevalec ni uporabil teh meril, kot je že bilo pojasnjeno v tožbi. Tožeča stranka ne more pritrditi mnenju tožene stranke, da zaradi tega, ker so vloge ocenjevali zunanji strokovnjaki, ki so ustrezno usposobljeni, ni mogoče preizkušati teh mnenj, saj mora obstajati način, da se ta mnenja preveri, posebej če mnenje ni strokovno utemeljeno oziroma če je njegova nepravilnost očitna. Sodišče se mora zaradi nelogične in nerazumne obrazložitve tretjega ocenjevalca, ki za svojo oceno tudi ni navedel tehtnih razlogov, zato spustiti v oceno izdanega mnenja. Enako kot v tožbi poudarja, da je mnenje tretjega ocenjevalca, da je slabše opredeljena postavitev investicije v proizvodni proces, kjer manjka tloris postavitve, nelogična in nerazumna, saj je z vidika vzpostavitve celovitega in kompleksnega proizvodnega procesa to nerelevantnen podatek. Tloris nima vpliva na izvedljivost ali uspešnost projekta, saj gre za dinamično in premakljivo postavitev, poleg tega pa v razpisnih pogojih ni bilo nikjer navedeno, da je treba predložiti kakršenkoli tloris. Tudi dodatne tehnične specifikacije stroja v razpisni dokumentaciji niso bile zahtevane. Tožeča stranka poudarja, da sta druga dva ocenjevalca ocenila, da je opis postavitve opreme ustrezno opredeljen in vlogi podelila najvišje možno število točk po tem merilu. V zadevi gre torej za pomanjkljivost obrazložitve sklepa, česar ni mogoče popravljati z navedbami v odgovoru na tožbo ali v nadaljnjih pripravljalnih vlogah.

14Tožena stranka v prvi pripravljalni vlogi zavrača vse navedbe tožeče stranke in poudarja, da razlike med točkovanji dveh ali treh ocenjevalcev pri istem merilu še ne pomenijo, da je bilo točkovanje neutemeljeno ali da je njegova obrazložitev nelogična in nerazumna ter že na prvi pogled neverodostojna. Sodišče lahko v upravnem sporu presoja le zakonitost in pravilnost izpodbijanih aktov, ne pa tudi pravilnosti strokovne ocene. Obrazložitev ocene tretjega ocenjevalca ni skopa in ni pavšalna, pač pa je dovolj konkretna in ustrezno obrazložena, skladno z vsebino Javnega razpisa, kar pokaže tudi podrobna analiza ocene (ki jo tožena stranka v nadaljevanju povzema, kot tudi povzema razpisno dokumentacijo v spornem delu). Iz vloge tožeče stranke izhaja, da je ta zgolj pavšalno in splošno opisala, da je bil stroj dobavljen in da je tudi inštaliran v proizvodni hali, medtem ko za dokončno umestitev stroja v proizvodni proces potekajo še prilagoditve obstoječih strojev. Načrt je s tem ostal na splošni ravni in je zato utemeljena ugotovitev tretjega ocenjevalca, da manjka tloris postavitve novega stroja v proizvodni proces. Prav tako je tretji ocenjevalec utemeljeno opozoril, da manjkajo tehnične specifikacije stroja, saj tožena stranka ni navedla ne njegovih tehničnih karakteristik niti niso navedeni gabariti obdelovalnega prostora. Zato je utemeljena ocena tretjega ocenjevalca, da ni bilo pojasnjeno, kako se bo obravnavani CNC stroj integriral v obstoječo proizvodnjo in kako bo vzpostavljena linija za proizvodnjo novih izdelkov, torej, da je slabše opredeljena postavitev investicije v proizvodni proces. Tretji ocenjevalec je tudi utemeljeno izpostavil, da je tožeča stranka navedla, da za izvedbo ni treba pridobiti certifikatov in dovoljenj, kar pa je v nasprotju s tem, kar je omenjeno v internacionalizaciji, ko navaja, da bodo certifikati njena konkurenčna prednost pred ceneno kitajsko ponudbo.

K točki I izreka:

15Tožba je utemeljena.

16Namen Javnega razpisa, na katerega se je prijavila tožeča stranka, je bil zagotoviti podjetjem in konzorcijem podjetij pomoč za raziskovalno-razvojno inovativne projekte ter projekte za vzpostavitev proizvodnih kapacitet (investicijske projekte), povezanih z omilitvijo posledic COVID-19, s tem pa jim omogočiti, da kljub kriznim razmeram ohranijo razvojno naravnanost in začnejo izvajati nove projekte ter uspešno zaključijo tiste, ki so že bili začeti. Projekti, ki so bili predmet sofinanciranja po Javnem razpisu, so bili razdeljeni v dva sklopa - Sklop 1: sofinanciranje projektov, ki se bodo izvajali v obliki industrijskih raziskav in/ali eksperimentalnega razvoja in so povezani z obvladovanjem posledic COVID-19; in Sklop 2: Sofinanciranje projektov za proizvodnjo izdelkov v zvezi s COVID-19. Operacije ali deli operacij so bili razdeljeni na dve programski območji, in sicer kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija in kohezijsko regijo Zahodna Slovenija.

17Tožeča stranka se je s svojim projektom prijavila na razpis v okviru kohezijske regije Vzhodna Slovenija za investicijski projekt (naložbo), ki sodi v Sklop 2, in sicer za nabavo in postavitev 3-osnega CNC obdelovalnega stroja za visokoprecizno rezkanje, z v prijavi določenim ciljem izdelave ohišja ročne UV-C naprave za razkuževanje površin, v prihodnosti pa s ciljem izvedbe stabilne namizne naprave za 3-D dezinfekcijo z UV-C svetlobo v obliki zaprte škatle, v kateri bo mogoče dezinficirati mobilne telefone, osebne predmete, orodja ter materiale v zobozdravstvu in splošni medicini.

18Vloga tožeče stranke, s katero se je prijavila na Javni razpis, je bila pravočasna, pravilno označena in formalno popolna. Po določbah Javnega razpisa sta vsako formalno ustrezno vlogo pregledala in ocenila dva ocenjevalca, končna ocena pa je bilo povprečje njunih ocen. Če je bila razlika med ocenama večja od 20 točk ali če ocena enega ocenjevalca ni dosegla najmanjšega števila točk, je vlogo pregledal še tretji ocenjevalec, nakar sta se upoštevali tisti dve oceni, ki sta si bili najbližji. Vlogo tožeče stranke sta prva dva ocenjevalca ocenila s 95 in 44 točkami. Ker je bila razlika med ocenama večja od 20 točk, je vlogo ocenil še tretji ocenjevalec, in sicer s 70 točkami. Tožena stranka je upoštevala oceni, ki sta si bili najbližji, torej oceno prvega in oceno tretjega ocenjevalca, nato pa končno oceno določila kot povprečje obeh teh dveh ocen, kar pomeni, da je vloga tožeče stranke dosegla 82,5 točk. Ker je skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja projektov po Sklopu 2 presegla razpoložljiva sredstva, se je kot zadnjo še odobreno vlogo upoštevalo tisto, ki je dosegla 88 točk. Glede na to, da je vloga tožeče stranke dosegla nižje število točk, jo je tožena stranka z izpodbijanim sklepom zavrnila, kot sestavni del sklepa pa štela obrazložitve ocen vseh treh ocenjevalcev, ki jih je sklepu tudi priložila.

19Tožeča stranka s tožbo oporeka oceni tretjega ocenjevalca po merilu "II. Načrt izvedbe investicije", in sicer iz treh razlogov: 1) ker je ocenjevalec navedel, da je bil načrt izvedbe investicije pomanjkljivo pripravljen, saj da je, kljub dobri opredelitvi časovne in tehnične izvedbe nabave, slabše opredeljena postavitev investicije v proizvodni proces, ker manjka tloris postavitve, četudi niti Javni razpis niti razpisni pogoji tlorisa postavitve niso zahtevali; 2) ker je ocenjevalec navedel, da je trditev tožeče stranke, da za izvedbo operacije ni treba pridobiti certifikatov in dovoljenj v nasprotju z navedbo v razdelku "Internacionalizacija", da bodo certifikati konkurenčna prednost pred ceneno kitajsko ponudbo, četudi se prva trditev nanaša na projekt, druga pa na končni izdelek; in 3) ker je ocenjevalec navedel, da si je načrt težko predstavljati, saj da manjkajo tloris in tehnične specifike stroja, četudi je tožena stranka v razdelku "Pojasnite načrtovani investicijski projekt - naložbo" opisala tehnične karakteristike stroja in tudi pojasnila umestitev stroja v proizvodni proces tako, da bo ta deloval kot zaključena celota. V preostalem delu oceni tretjega ocenjevalca tožeča stranka ne oporeka (tudi ne oporeka oceni prvega ocenjevalca in ne oporeka pravilnosti izvedbe postopka). Tožena stranka v odgovoru na očitke tožeče stranke primarno poudarja, da je ocenjevanje strokovno opravilo in da se sodišče v upravnem sporu ne spušča v presojo primernosti podeljene ocene, če je ta logična in obrazložena z razumnimi in tehtnimi razlogi, kar da v konkretnem primeru tudi je, podrejeno pa se do očitkov opredeljuje tudi po vsebini in jih zavrača ter se sklicuje na oceno tretjega ocenjevalca.

20Sodišče pritrjuje toženi stranki, da je po ustaljeni sodni praksi sodna presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev za sofinanciranje projektov, ki so predmet javnih razpisov, glede materialno - pravnih in procesnih vprašanj stroga, glede izpolnjevanja dejanskih kriterijev pa zadržana. Sodišče se ne spušča v primernost strokovne presoje kriterijev, pač pa presoja pravilnost uporabe materialnega in procesnega zakona. Odločitev, ki je sprejeta v postopku tovrstnih javnih razpisov, zato sodišče odpravi le v primeru, če je argumentacija, ki izhaja iz obrazložitve take odločbe, očitno nerazumna (prim. sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1256/2011, I U 1956/2011, I U 1654/2013, I U 1601/2014, I U 729/2018). To izhaja tudi iz stališča Vrhovnega sodišča RS (npr. v zadevah št. X Ips 299/2014, I Up 33/2013, X Ips 193/2013), da je javni razpis materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev in da se v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oz. meril z zakonom, ne presoja pa primernosti ali ustreznosti določenega merila javnega razpisa. Vrhovno sodišče RS je pojasnilo, da je število doseženih točk, ki je razvidno iz obrazložitve upravnega akta, rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih, sodišče pa takšne ocene ne more presojati strokovno, saj za to ni usposobljeno. V upravnem sporu se namreč presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene (glej sodbi Vrhovnega sodišča RS X Ips 725/2008 in X Ips 193/2013).

21Po povedanem je torej presoja sodišča glede izpolnjevanja kriterijev iz predmetnega Javnega razpisa zadržana, saj je bilo vsebinsko ocenjevanje vlog v pristojnosti strokovne komisije. Sodišče se zato ni spuščalo v presojo primernosti ocene tretjega ocenjevalca po kriteriju "II. Načrt izvedbe investicije", kar je za tožečo stranko sporno, pač pa je presojalo le, ali je ta ocenjevalec v svoji oceni (ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, kot je to določila tožena stranka, kar pomeni, da je njegova ocena del obrazložitve sprejete odločitve) navedel razumne razloge, ki so ga vodili pri točkovanju po tem kriteriju in ali je pri ocenjevanju upošteval vsa ključna dejstva, ki jih je določal Javni razpis ter jih je tožeča stranka uveljavljala v svoji vlogi.

22Sodišče soglaša s tožečo stranko, da je tretji ocenjevalec s tem, ko je v utemeljitvi svoje ocene za načrt izvedbe investicije navedel, da je načrt podan skladno z razpisom, da je časovna in tehnična izvedba nabave dobro opredeljena, da pa je slabše opredeljena postavitev investicije v proizvodni proces, kjer manjka tloris postavitve, določil pogoj za izpolnjevanje kriterija (tloris), ki ga niti Javni razpis niti razpisna dokumentacija nista predvidela. Trditev, da manjka tloris postavitve, je ocenjevalec nato v nadaljevanju ponovil s tem, da je zapisal, da je načrt umestitve opisno opredeljen, a si ga je težko prestavljati, ker manjkajo tehnične specifikacije stroja in tloris. Sodišče ugotavlja, da razpisni pogoji predložitve tlorisa postavitve in predložitve tehničnih specifikacij stroja niso zahtevali, pač pa se je kot ustrezno pripravljen načrt izvedbe investicije na nivoju projekta štel načrt, ki je vseboval vsaj naslednje sklope: 1) časovno in tehnično izvedbo nabave in postavitve investicije v proizvodni proces, tudi z opredelitvijo odgovornosti glede na vse upravičence na projektu; 2) opredelitev morebitnih postopkov pridobitve dovoljenj ali certifikatov za nemoteno delovanje investicije; 3) načrt umestitve v proizvodni proces (montaža); in 4) časovno in tehnološka opredelitev poizkusne proizvodnje (glej str. 36 razpisne dokumentacije). Razpisni dokumentaciji je v celoti sledil prijavni obrazec (glej str. 7 prijavnega obrazca tožeče stranke). Stališče tretjega ocenjevalca (in s tem stališče tožene stranke), da bi morala tožeča stranka prijavi na Javni razpis priložiti tloris postavitve stroja in predložiti tehnične specifikacije stroja, ker da si je brez tega težko predstavljati postavitev investicije v proizvodni proces (četudi obenem ugotavlja, da je načrt umestitve opisno opredeljen) torej nima podlage niti v Javnem razpisu niti v razpisni dokumentaciji. Ker ocenjevalec ni pojasnil, na kakšni podlagi ocenjuje, da bi morala tožeča stranka prijavi na Javni razpis predložiti tudi tloris postavitve stroja in njegove tehnične specifikacije, četudi razpis tega ni zahteval, tožena stranka pa je njegovo oceno šteje kot sestavni del izpodbijanega sklepa, sodišče zaključuje, da je obrazložitev sprejete odločitve v tem delu pomanjkljiva in je zato ni mogoče preizkusiti.

23Sodišče pritrjuje tožeči stranki tudi glede očitka, da je tretji ocenjevalec v nasprotju z njeno vlogo, s katero se je prijavila na Javni razpis, navedel, da je njena trditev, da za izvedbo operacije ni treba pridobiti certifikatov in dovoljenj, v neskladju z navedbo v razdelku "Internacionalizacija", da bodo certifikati konkurenčna prednost pred ceneno kitajsko ponudbo. Sodišče namreč ugotavlja, da je tožeča stranka v razdelku "Izvedba investicije" pod 2. točko (str. 8 prijavnega obrazca tožeče stranke) navedla: "Za potrebe delovanja investicije ni potrebno pridobiti nobenih dodatnih dovoljenj ali certifikatov, tako da se jo po zaključku testnega obdobja lahko vključi neposredno v proizvodni proces", medtem ko je v razdelku "Internacionalizacija" pod 3. točko (str. 9 in 10 prijavnega obrazca tožeče stranke) navedla: "Najbolj neposredno konkurenco predstavljajo nizkocenovni kitajski izdelki, ki niso učinkoviti.....Tovrstni izdelki nimajo nobenega certifikata glede učinka, izdanega s strani verodostojne in akreditirane inštitucije...Prednost našega produkta v primerjavi s konkurenco bo predvsem v dokazani in potrjeni učinkovitosti (mikrobiološki institut in institut za neionizirana sevanja), harmoniziranosti z evropskimi standardi (SIQ) ter ozaveščanjem uporabnikov o učinkovitosti UV-C svetlobe za dezinfekcijo....". Obrazložitev tretjega ocenjevalca, da prihaja tožeča stranka s tema dvema zapisoma sama s seboj v nasprotje, torej ne drži in je v nasprotju s prijavo tožeče stranke na Javni razpis. Njena navedba v razdelku "Izvedba investicije" se namreč nanaša na delovanje investicije (za katero certifikati ali dodatna dovoljena niso potrebni in se neposredno vključi v proizvodni proces), medtem ko se trditev v razdelku "Internacionalizacija" nanaša na bodoči izdelek, to je UV-C sterilizator (ki bo, za razliko od kitajskih izdelkov, pridobil ustrezne certifikate). Zaključek tretjega ocenjevalca glede certifikatov in drugih dovoljenj, ki je del obrazložitve odločitve tožene stranke, je torej v nasprotju z navedbami tožeče stranke v prijavnem obrazcu, to odstopanje od navedb tožeče stranke pa v oceni ni utemeljeno in ni logično ter ga zato ni mogoče preizkusiti.

24Sodišče na podlagi vsega navedenega zaključuje, da zaradi pomanjkljivosti in neskladja v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, kot je opisano v predhodnih točkah, odločitve tožene stranke ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil upravnega postopka (7. točka tretjega odstavka 237. člena ZUP). Tožbi je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem mora ugotovljene nepravilnosti odpraviti.

25Sodišče je odločitev sprejelo na seji senata, ne da bi razpisalo glavno obravnavo, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti, v zadevi pa niso sodelovali stranski udeleženci, ki bi imeli nasprotni interes (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Izvedbe glavne obravnave tudi ni predlagala nobena od strank.

K točki II izreka:

26Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je tožeča stranka po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče, skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, odmerilo v pavšalnem znesku 347,70 EUR (285,00 EUR in 22 % DDV), glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je zastopala odvetniška družba.