VSL Sklep II Cp 1549/2022
ECLI:SI:VSLJ:2022:II.CP.1549.2022Področje: sodne takse
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–5▾
Jedro povzetek sodišča
Sodna taksa za ugovor zaradi pobota se odmeri od navedene vrednosti v pobot stavljene terjatve, ki je nesporna - 130.634,70 EUR, in ne od vrednosti terjatve, za katero stranka misli, da bo deležna sodnega varstva. In tudi ne od vrednosti osnovne terjatve, sicer bi to (kot zgornjo mejo) določal že zakon. V strankino taksno breme je zato njeno ravnanje, da je v pobot stavila višji znesek, kot sama meni, da ga lahko.
Izrek
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožencev zoper plačilni nalog z dne 20. 7. 2022 za plačilo sodne takse za ugovor zaradi pobota v višini 2.337,00 EUR.
2Zoper sklep sta se toženca pritožila, predlagata njegovo razveljavitev oz. spremembo sklepa in opredeljujeta svoje pritožbene stroške. Trdita, da je taksa napačno odmerjena od vrednosti v pobot stavljene terjatve iz naslova pogodbene kazni v višini 130.634,70 EUR, saj se bo njuna terjatev lahko ugotovila kvečjemu v višini iztoževane terjatve 25.226,00 EUR. Presežek torej ne bo deležen nobene odločitve oz. sodnega varstva, zato takse zanj ni utemeljeno zahtevati.
3Pritožba ni utemeljena.
4Sodišče prve stopnje je pravilno in zakonito odločilo o ugovoru zoper plačilni nalog; pravilno je ugotovilo, da je navedena višina taksne obveznosti v plačilnem nalogu določena v skladu s Tar. št. 1111 Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Sodna taksa za ugovor zaradi pobota se odmeri od navedene vrednosti v pobot stavljene terjatve, ki je nesporna - 130.634,70 EUR, in ne od vrednosti terjatve, za katero stranka misli, da bo deležna sodnega varstva. In tudi ne od vrednosti osnovne terjatve, sicer bi to (kot zgornjo mejo) določal že zakon. V strankino taksno breme je zato njeno ravnanje, da je v pobot stavila višji znesek, kot sama meni, da ga lahko.
5Ugovorni razlogi zoper plačilni nalog, ki jih sedaj pritožnika ponavljata v pritožbi, torej niso bili utemeljeni, razlogi za zavrnitev ugovora pa pravilni, in se v izogib ponavljanja pritožnika nanje v celoti usmerja. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in sklep sodišče prve stopnje potrditi, s stroškovno zahtevo vret (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 21. 12. 2022Nazaj na vrh ↑