VSM Sklep II Kp 5777/2018

I. Pritožba A. A. se kot neutemeljena zavrne.

II. Pritožnika se oprosti plačila sodne takse.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo A. A. zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 5777/2018 z dne 13. 6. 2022 kot prepozno zavrglo (I. točka izreka sklepa), prav tako je pod II. točko izreka sklepa kot nedovoljen zavrglo predlog A. A. za nadomestitev varnostnega ukrepa s hišnim priporom (pravilno: zaporom).

2Zoper takšen sklep se je A. A. pritožil z laično pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Iz pritožbe je razbrati, da se pritožnik ponovno zavzema za nadomestitev varnostnega ukrepa s hišnim „priporom“, saj da ne potrebuje nobenega zdravljenja in da je to zanj edina rešitev. Ob tem navaja, da bi se lahko hišni „pripor“ izvrševal pri njemu doma.

5Pritožniku ni mogoče pritrditi. Kot je v pravilnih razlogih izpodbijanega sklepa pojasnilo že sodišče prve stopnje, lahko pomeni hišni zapor, kar smiselno predlaga pritožnik, le način izvršitve kazni zapora, ne more pa se s hišnim zaporom nadomestiti varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ki je bil A. A. izrečen s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru IV K 5777/2018 z dne 15. 6. 2018. Nadalje je bilo v dosedanjem postopku še večkrat odločeno, da ta varnostni ukrep ostane v veljavi, nazadnje s sklepom zunajobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 5777/2018 z dne 13. 6. 2022. Tako pritožbene navedbe, da A. A. ne potrebuje zdravljenja, ne morejo biti uspešne.

6Izpodbijani sklep je tako po presoji pritožbenega sodišča pravilen in zakonit, zato je bilo treba pritožbo, ki glede I. točke izpodbijanega sklepa ni obrazložena, in ob tem, ko tudi ni bilo zaslediti kršitev, ki jih sodišče druge stopnje ugotavlja po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena Zakona o kazenskem postopku - v nadaljevanju ZKP), kot neutemeljeno zavrniti (tretji odstavek 402. člena ZKP).

7Pritožbeno sodišče je A. A., upoštevaje njegove premoženjske razmere, kot so bile ugotovljene v postopku na prvi stopnji, oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka (četrti odstavek 95. člena in prvi odstavek 98. člena ZKP v zvezi s petim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1).