UPRS Sodba II U 292/2019-12

I. Tožbi se ugodi, izpodbijan upravni akt se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki za nudenje pravne pomoči upravičencu do brezplačne pravne pomoči A. A. odmerila stroške zastopanja v znesku 1.427,40 EUR. V presežku pa je zahtevek tožeče stranke v višini 1.921,50 EUR zavrnila kot neutemeljenega.

2Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožeča stranka bila z odločbo Okrožnega sodišča na Ptuju, opr. št. Bpp 211/2017 z dne 26. 4. 2017 postavljena upravičencu do brezplačne pravne pomoči za odvetnika v kazenski zadevi, ki se je vodila pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. II K 19963/2013. Tožeča stranka je sodišču pravočasno priglasila stroške zastopanja v skupnem znesku 3.348,90 EUR. Priglasila je stroške zastopanja upravičenca, in sicer: 90,00 EUR kot osnovno nagrado, 80,00 EUR za nagrado za postopek pred Okrožnim sodiščem, 12 x po 140,00 EUR (oz. 1.680,00 EUR) za nagrado za narok za vsak dan glavne obravnave po tar. št. 4322 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), 3 x po 175,00 EUR (oz. 525,00 EUR) za nagrado za narok za vsak dan glavne obravnave z dodatkom po tar. št. 4323 ZOdvT, 175,00 EUR za nagrado za postopek z rednimi pravnimi sredstvi z dodatkom po tar. št. 4401 ZOdvT, 175,00 EUR za nagrado za narok v postopku z rednimi pravnimi sredstvi z dodatkom po tar. št. 4403 ZOdvT, nadalje je priglasila 20,00 EUR za pavšal za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev in 22 % DDV v znesku 603,90 EUR. Odvetnik dalje navaja, da je bila obdolženemu A. A. dne 26. 5. 2018 odvzeta prostost, saj je bil zoper njega odrejen pripor, zaradi česar je stroške od tega dne dalje priglasil z dodatkom. Tako je za tri naroke za glavno obravnavo priglasil vsakokrat po 175,00 EUR, prav tako je odvetnik priglasil nagrado z dodatkom za postopek z rednimi pravnimi sredstvi v znesku 175,00 EUR in nagrado z dodatkom za narok v postopku z rednimi pravnimi sredstvi v znesku 175,00 EUR.

3Tožena stranka je po pregledu stroškovnika tožeči stranki za nudenje pravne pomoči upravičencu do brezplačne pravne pomoči priznala naslednje stroške: 90,00 EUR za osnovno nagrado za kazenski postopek po tar. št. 4100 ZOdvT, 80,00 EUR za nagrado za postopek pred okrožnim sodiščem po tar. št. 4320 ZOdvT, 4 x po 140,00 EUR (oz. 560,00 EUR) za nagrado za narok po tar. št. 4322 ZOdvT, 140,00 EUR za nagrado za narok 26. 5. 2018 po tar. št. 4322 ZOdvT, 140,00 EUR za nagrado za postopek z rednimi pravnimi sredstvi po tar. št. 4400 ZOdvT, 140,00 EUR za nagrado za narok v postopku z rednimi pravnim sredstvi po tar. št. 4402 ZOdvT, 20,00 EUR za pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 ZOdvT ter 257,40 EUR za 22 % DDV po tar. št. 6007 ZOdvT, kar skupaj znaša 1.427,40 EUR.

4Tožena stranka pa je kot preveč priglašene zavrnila naslednje stroške: 8 krat po 140,00 EUR (oz. 1.120,00 EUR) za nagrado za narok za glavno obravnavo, 2 x po 175,00 EUR za nagrado za narok z dodatkom (oz. 350,00 EUR), 35,00 EUR za nagrado za narok z dodatkom, 35,00 EUR za nagrado za postopek z rednimi pravnimi sredstvi, 35,00 EUR za nagrado za narok v postopku z rednimi pravnimi sredstvi, temu ustrezno pa je zmanjšala tudi priglašeni DDV v znesku 346,50 EUR.

5Tožena stranka je v obrazložitvi navedla, da ZOdvT določa, da nagrada za udeležbo na preiskovalnih dejanjih v predhodnem postopku in na vsaki stopnji kazenskega postopka nastane za udeležbo na treh narokih ali dejanjih, v vsakem primeru le enkrat (tar. št. 4102 ZOdvT). Ker je iz spisovne dokumentacije razvidno, da je bilo v zadevi opravljeno skupaj 15 narokov, je bilo treba priznati le 5 narokov. Ker iz spisovne dokumentacije, ki jo je tožena stranka po uradni dolžnosti pridobila iz kazenskega vpisnika, izhaja, da je bila obdolžencu oz. upravičencu do brezplačne pravne pomoči pripor odrejen v zvezi z drugo kazensko zadevo, se odvetniku v tej zadevi ne prizna nagrada z dodatkom.

6Tožeča stranka v tožbi navaja, da je po zaključku kazenskega postopka opr. št. I K 19963/2013 toženi stranki vrnila izpolnjeno napotnico. K vlogi je priložila tudi original stroškovnik. Tožena stranka je nato tožečo stranko z dopisom pozvala, da naj stroške priglasi pravilno, in sicer po tarifi, ki je veljala od začetka kazenskega postopka, torej leta 2013. Tožeča stranka je tako v postavljenem roku z vlogo z dne 8. 3. 2012 priglasila stroške po ZOdvT namesto po Odvetniški tarifi (v nadaljevanju OT). K svoji vlogi je predložila tudi popravljen stroškovnik v originalu z dne 13. 12. 2018 in popravljen stroškovnik iz napotnice za brezplačno pravno pomoč. S to vlogo je tožeča stranka priglasila stroške zastopanja upravičenca do brezplačne pravne pomoči v skupnem znesku 3.348,90 EUR, in sicer: 90,00 EUR kot osnovno nagrado po tar. št. 4100 ZOdvT, 80,00 EUR kot nagrado za postopek pred Okrožnim sodiščem po tar. št. 4320 ZOdvT, 1.680,00 EUR (12 x 140 EUR) kot nagrado za vsak dan glavne obravnave po tar. št. 4322 ZOdvT, 525,00 EUR (3 x 175,00 EUR) kot nagrado za narok za vsak dan glavne obravnave z dodatkom po tar. št. 4323 ZOdvT, 175,00 EUR kot nagrado za postopek z rednimi pravnimi sredstvi z dodatkom po tar. št. 4401 ZOdvT, 175,00 EUR kot nagrado za narok v postopku z rednimi pravnimi sredstvi z dodatkom po tar. št. 4403 ZOdvT, 20,00 EUR kot pavšal z plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 ZodvT in 603,90 EUR, ki predstavlja 22 % znesek DDV.

7Tožena stranka s svojim sklepom Bpp 211/2017 z dne 14. 3. 2019 ni priznala vseh priglašenih stroškov zastopanja, ampak je priznala zgolj stroške zastopanja v znesku 1.427,40 EUR, v presežku v višini 1.921,50 EUR pa je zahtevek tožeče stranke zavrnila kot neutemeljen. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožeča stranka namesto opravljenih in priglašenih 15 narokov za glavno obravnavo, priznala le 5 narokov, kar naj bi bilo v skladu z ZOdvT, ki določa, da nagrado za udeležbo na preiskovalnih dejanjih v predhodnem postopku in na vsaki stopnji kazenskega postopka nastane z udeležbo na do treh narokih ali dejanjih v vsakem primeru le enkrat. Navaja, da je takšna odločitev materialnopravno zmotna, saj je v nasprotju z določbami ZOdvT in tudi v nasprotju z ustaljeno sodno prakso Upravnega sodišča RS. Tožena stranka se je v izpodbijanem sklepu sklicevala na tar. št. 4102, kjer je pri tem odstavku navedeno, da v predhodnem postopku in na vsaki stopnji kazenskega postopka nastane nagrada za udeležbo na do treh narokih ali dejanjih, v vsakem primeru le enkrat. Ob tem pa je tožena stranka očitno spregledala, da tar. št. 4102 določa nagrado le za udeležbo na preiskovalnih in drugih uradnih dejanjih izven glavne obravnave. Nagrada po tar. št. 4102 predstavlja določeno obliko nagrade za narok, ki lahko nastane na vseh stopnjah postopka, razen med glavno obravnavo. Tudi sicer pa je v prvem odstavku tar. št. 4102 izrecno navedeno, v katerih primerih nastane nagrada po tar. št. 4102, in sicer na policijskem ali sodnem zaslišanju ter drugih preiskovalnih dejanjih, na razgovorih pred državnim tožilcem, na poravnavanju po 161.a členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in na narokih izven glavne obravnave. Iz tar. št. 4102 izhaja, da le-ta ne velja v primeru narokov za glavno obravnavo.

8Tožena stranka bi tako morala priznati stroške zastopanja za vsak posamezni narok za glavno obravnavo, kakor je to izrecno navedeno v opombi 4 pod točko 2. opombe 4 k 4. delu Tarife, nagrada za narok namreč nastane za udeležbo na vsakem posameznem naroku za glavno obravnavo. Nagrada nastane tudi, če odvetnik pristopi na razpisani narok, ki se zaradi razlogov, ki niso na njegovi strani ali strani njegove stranke ne opravi. Nagrade ne prejme, če je bil pravočasno obveščen o odpovedi ali preložitvi naroka. Navedeno izhaja tudi iz sodne prakse upravnega sodišča, in sicer I U 1211/2010, I U 1222/2010, I U 184/2011 in I U 1427/2014. Odločitev tožene stranke v izpodbijanem sklepu, da tožeči stranki ne pripada nagrada za vsak opravljen narok za glavno obravnavo, torej za 15 opravljenih narokov, ampak samo za 5 narokov, je nedvomno materialno pravno zmotno. Tudi iz obrazložitve opombe 4 4. dela Tarife v Predlogu ZOdvT z dne 21. 2. 2008 nedvomno izhaja, da odvetniku v kazenskem postopku pripada nagrada za vsak posamezni narok. V obrazložitvi Predloga ZOdvT je tako izrecno navedeno: „V drugem odstavku je določena nagrada za narok, ki pa je definirana drugače, kakor pa nagrada za narok v 3. delu. Nagrado prejme odvetnik že samo za udeležbo na naroku. Razlika pa je tudi v tem, da tukaj nastane nagrada za vsak posamezen narok posebej, vendar samo za naroke za glavno obravnavo. Zaradi tega, ker nagrada nastane za vsak narok posebej, je določeno, da lahko odvetnik v določenih primerih prejme nagrado tudi, če pristopi na narok, ki se ne opravi. Za takšen nastanek nagrade morata biti izpolnjena dva negativna pogoja. Prvi pogoj je ta, da razloga za to, da se naroka ne opravi, ni na strani odvetnika. Drugi pogoj pa je, da razlog za to, da se naroka ne opravi, ni na strani njegove stranke.“

9Prav tako je materialno pravno zmotna odločitev tožene stranke v izpodbijanem sklepu, da tožeči stranki za opravljena dejanja, ki jih je opravil odkar je bil zoper upravičenca do brezplačne pravne pomoči odrejen pripor, ne pripada nagrada z dodatki. Res je, da je bil upravičencu do brezplačne pravne pomoči pripor odrejen v drugi kazenski zadevi in ne v zadevi, za katero je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, vendar pa slednje ne pomeni, da odvetniku za opravljena dejanja, ko je upravičenec do brezplačne pravne pomoči v priporu, ne pripada nagrada z dodatkom. V obrazložitvi opombe 4 4. dela Tarife v Predlogu ZOdvT je tako izrecno navedeno, da v vseh primerih, kadar se obdolženec ne nahaja na prostosti, nastane nagrada z dodatkom. Dodatek je upravičen, saj odvetnik ne more stranke sprejeti v svoji pisani, ampak jo mora obiskati v prostorih za izvrševanje ukrepov odvzema prostosti. Nagrada z dodatkom nastane namesto nagrade brez dodatka, oziroma nadomesti nagrado brez dodatka.

10Glede na izpodbijani sklep tožene stranke je nesporno, da je tožeča stranka priglasila stroške zastopanja v zvezi z opravljenimi naroki za glavno obravnavo in ne stroške zastopanja za naroke v predhodnem postopku oziroma v postopku preiskave. Po prepričanju tožeče stranke bi tožena stranka morala priznati vse priglašene stroške zastopanja, in sicer tudi za vseh 15 opravljenih narokov za glavno obravnavo. Pri tem bi morala za naroke za glavno obravnavo, ki so bili opravljeni po tem, ko je bila upravičencu do brezplačne pravne pomoči odvzeta prostost priznati nagrade za vsak opravljen narok z dodatkom. Prav tako je tožeča stranka upravičena do nagrade z dodatkom tudi za postopek z rednimi pravnimi sredstvi po tar. št. 4401 ZOdvT in za narok v postopku z rednimi pravnimi sredstvi z dodatkom po tar. št. 4403 ZOdvT. Tožena stranka bi tako tožeči stranki morala priznati stroške zastopanja v celotnem priglašenem znesku, torej v višini 3.348,90 EUR.

11Tožeča stranka zaradi navedenega predlaga, da sodišče razpiše glavno obravnavo, in razsodi, da se tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi in odloči, da tožeči stranki pripadajo stroški zastopanja v znesku 3.348,90 EUR. Zahteva pa tudi povrnitev stroškov s strani tožene stranke. Podrejeno pa predlaga, da se tožbi ugodi in se izpodbijani sklep odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek, prav tako pa zahteva povrnitev stroškov postopka.

12Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

K točki I. izreka:

13Tožba je utemeljena.

14V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev tožene stranke, s katero je tožeči stranki za nudenje pravne pomoči upravičencu do brezplačne pravne pomoči odmerila stroške zastopanja v znesku 1.427,40 EUR. V presežku pa je zahtevek tožeče stranke v višini 1.921,50 EUR zavrnila kot neutemeljenega.

15V predmetni zadevi ni sporno, da je bilo opravljenih 15 narokov, sporno tudi ni da je tožeča stranka priglasila stroške zastopanja v zvezi z opravljenimi naroki za glavno obravnavo in ne stroške zastopanja za naroke v predhodnem postopku oziroma v postopku preiskave, prav tako ni sporno, da je bila upravičencu do brezplačne pravne pomoči dne 26. 5. 2018 odvzeta prostost. Sporno pa je vprašanje ali so bili opravljeni naroki za glavno obravnavo ali udeležba na preiskovalnih dejanjih in drugih uradnih dejanjih izven glavne obravnave, ter vprašanje ali pripada tožeči stranki nagrada z dodatkom tudi v primeru, kadar je upravičencu do brezplačne pravne pomoči odrejen pripor v zvezi z drugo kazensko zadevo, torej ne v zadevi za katero je bila postavljena tožeča stranka za nudenje brezplačne pravne pomoči.

16Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka napačno ugotovila dejansko stanje in posledično napačno uporabila materialno pravo. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se tožena stranka sklicuje na tar.št. 4102 ZOdvT, ki se nanaša na udeležbo na preiskovalnih in drugih uradnih dejanjih izven glavne obravnave, dalje navaja, da v teh postopkih nastane nagrada za udeležbo na do treh narokih ali dejanjih v vsakem primeru le enkrat. Iz spisa, ki ga je posredovala tožena stranka izhaja, da so bili opravljeni naroki za glavno obravnavo v kazenski zadevi pred tričlanskim senatom, tako, kot jih je pravilno priglasila v svojem stroškovniku tožeča stranka. Priglasila je nagrado za 15 opravljenih narokov za glavno obravnavo in sicer 12x 140,00 EUR po tar.št. 4322 ZOdvT, po odvzetju prostosti upravičencu do brezplačne pravne pomoči pa je priglasila nagrado z dodatkom in sicer 3 x 175, 00 EUR po tar.št. 4323 ZOdvT. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, ker so ugotovljena dejstva v nasprotju s podatki spisa.

17Nagrada za narok v kazenskem postopku je določena v četrtem delu odvetniške tarife, pod tar. št. 4322, kjer je določeno, da odvetniku pripada nagrada za narok za vsak dan glavne obravnave, in sicer kolikor gre za dodeljenega ali postavljenega odvetnika mu pripada nagrada v višini 140,00 EUR za vsak dan glavne obravnave. Nagrada iz tar.št. 4322 z dodatkom je določena, prav tako v četrtem delu odvetniške tarife, pod tar.št. 4323, in sicer v primeru dodeljenega ali postavljenega odvetnika v višini 175,00 EUR. Iz Poročevalca DZ Predloga ZOdvT (EVA: 2007-2011-0099) z dne 21. 2. 2008 v četrtem delu, kjer je obravnavan kazenski postopek v opombi 4 v drugem odstavku je razvidno, da nagrada za narok nastane za udeležbo na vsakem posameznem naroku za glavno obravnavo. Nagrada nastane tudi, če odvetnik pristopi na razpisani narok, ki se zaradi razlogov, ki niso na njegovi strani ali strani njegove stranke, ne opravi. Nagrade ne prejme, če je bil pravočasno obveščen o odpovedi ali preložitvi naroka. Iz tega besedila je torej nedvoumno razvidno, da v kazenskem postopku pripada odvetniku nagrada za vsak narok glavne obravnave posebej.

18Iz Poročevalca DZ Predloga ZOdvT (EVA: 2007-2011-0099) z dne 21. 2. 2008 v četrtem delu, kjer je obravnavan kazenski postopek v opombi 4 v tretjem odstavku je razvidno, da nastane nagrada z dodatkom, kolikor je obdolžencu odvzeta prostost. Tudi iz obrazložitve opombe 4 4. dela Tarife v Predlogu ZOdvT nedvoumno izhaja, da v vseh primerih, kadar se obdolženec ne nahaja na prostosti, nastane nagrada z dodatkom. Dodatek je upravičen, saj odvetnik ne more stranke sprejeti v svoji pisarni, ampak jo mora obiskati v prostorih za izvrševanje ukrepov odvzema prostosti. Nagrada z dodatkom nastane namesto nagrade brez dodatka oziroma nadomesti nagrado brez dodatka. V obravnavanem primeru ni sporno, da je upravičencu do brezplačne pravne pomoči bil odrejen pripor v zvezi z drugo kazensko zadevo, torej ne v zadevi za katero je bila postavljena tožeča stranka za nudenje brezplačne pravne pomoči, vendar glede na zgoraj navedeno sodišče pritrjuje navedbi tožeče stranke, da bi mu tožena stranka morala priznati za dejanja opravljena po tem, ko je bila upravičencu do brezplačne pomoči odvzeta prostost, nagrado z dodatkom, saj iz navedenega ne izhaja, da je zakonodajalec imel namen, da bi se nagrada z dodatkom priznala le kadar je pripor odrejen v zvezi z zadevo za katero je postavljen odvetnik. Odvetnik tudi v primeru kadar je upravičencu do brezplačne pravne pomoči odvzeta prostost v zvezi z drugo kazensko zadevo, stranke ne more sprejeti v svoji pisarni, ampak jo mora obiskati v prostorih za izvrševanje ukrepov odvzema prostosti.

19Zaradi zgoraj navedenega je po presoji sodišča utemeljen tožbeni ugovor, da bi tožena stranka morala priznati tožeči stranki vse priglašene stroške zastopanja, in sicer tudi za vseh 15 opravljenih narokov za glavno obravnavo. Pri tem bi morala za naroke za glavno obravnavo, ki so bili opravljeni po tem, ko je bila upravičencu do brezplačne pravne pomoči odvzeta odvzeta prostost priznati nagrade za vsak opravljen narok z dodatkom, kot je to pravilno priglasila tožeča stranka: in sicer 3x 175,00 EUR po tar.št. 4323 ZOdvT. Prav tako je tožeča stranka upravičena do nagrade z dodatkom tudi za postopek z rednimi pravnimi sredstvi po tar. št. 4401 ZOdvT in za narok v postopku z rednimi pravnimi sredstvi z dodatkom po tar. št. 4403 ZOdvT. Po presoji sodišča bi tožena stranka glede na zgoraj navedeno morala priznati vse priglašene stroške povečane za DDV in sicer v skupni višini 3.348,90 EUR.

20Tožena stranka je predlagala, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in sodišče samo odloči o zadevi. Sodišče v sporu polne jurisdikcije odloči le tedaj, ko je s tožbo zahtevana odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi, kadar zakon tako določa ali če je zaradi narave pravice oziroma zaradi varstva ustavne pravice to potrebno (7. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Pogoje za odločanje v sporu polne jurisdikcije določata prvi odstavek 65.člena ZUS-1 in prvi odstavek 7. člena ZUS-1. Upravno sodišče sme na podlagi navedenih določb o upravni zadevi odločiti, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. Iz besedila te določbe izhajata torej dva pogoja, in sicer da narava stvari to dopušča in da je dejansko stanje ugotovljeno, v nasprotnem primeru bo sodišče nezakoniti akt odpravilo (oziroma ugotovilo njegovo nezakonitost) in zadevo vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek ter odločanje tudi v primerih, ko bo pravno odločilna dejstva samo ugotavljalo na glavni obravnavi.¹ Ker je v obravnavani zadevi sodišče ugotovilo, da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je izpodbijani sklep odpravilo in vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek ter odločanje.

21Sodišče skladno z določbo drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ni sprejelo predloga tožeče stranke, da razpiše glavno obravnavo, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in materialno pravo napačno uporabljeno in je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti.

22Sodišče na podlagi navedenega zaključuje, da dejansko stanje ni bilo popolnoma ugotovljeno v delu, ko se naša na vprašanje ali so bili opravljeni naroki za glavno obravnavo ali udeležba na preiskovalnih in drugih uradnih dejanjih izven glavne obravnave. Zmotno pa je bilo uporabljeno tudi materialno pravo. Zato je sodišče na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in zadevo skladno s tretjim odstavkom citiranega člena vrnilo v ponovni postopek organu, ki je izpodbijan akt izdal. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti in navedene pomanjkljivosti odpraviti ter se natančno opredeliti do katerih stroškov je tožeča stranka upravičena in na podlagi katere tar. št. ZOdvT.

K točki II. izreka:

23Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijan akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Po določilu drugega odstavka 3. člena tega Pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR z 22% DDV, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki. Kar je tožeča stranka zahtevala več je potrebno v skladu z navedenim pravilnikom zavrniti.

24Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude. Tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13.12.2006).

-------------------------------

¹ Dobravec Jalen, M., Domjan Pavlin, B., Faganel, M., Golob, P., Kerševan, E., Pirnat, R., Smrekar, N., Steinman, T., Štucin, Z., Žuber, B., Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2019, stran 370.