VSC Sklep I Ip 87/2022

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnika ugodilo, sklep o predhodni odredbi Okrajnega sodišča v Velenju Z 57/2021 z dne 27. 7. 2021 razveljavilo in ustavilo postopek zavarovanja s predhodno odredbo, razveljavilo je tudi vsa morebiti opravljena dejanja (I. točka izreka) in odločilo, da se v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Velenju izbriše predznamba zastavne pravice vpisana na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Velenju z dne 27. 7. 2021 Z 57/2021 pri nepremičnini ID znak del stavbe ... katastrska občina ... (II. točka izreka) in da mora upnica dolžniku povrniti stroške ugovornega postopka v višini 422,00 EUR v roku 8 dni od prejema sklepa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izplačilo dalje do plačila (III. točka izreka).

2Upnica po pooblaščenki vlaga zoper navedeni sklep pritožbo in uvodoma uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 239. ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Navaja, da je dolžnik 6 let nasprotoval temu, da bi bil upnici kakorkoli dolžan in da je šele potem, ko je upnica vložila predlog za izvršbo, dolg v začetku leta 2022 poravnal. Izpostavlja, da sodišče do vključno polovice 9. strani obrazložitve zgolj povzema navedbe strank in da le v enem odstavku na 9. strani poda obrazložitev, ki je izrazito skopa, navezuje pa se zgolj na navedbe in interese dolžnika, ne pa tudi na navedbe in interese upnice. O obširnih navedbah in dokazih upnice se sodišče sploh ni izreklo, kar izpolnjuje pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka. Sodišče niti z besedo ne pove, zakaj zavrača navedbe in dokaze upnice, zato izpodbijane odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Iz skope obrazložitve izhaja, da se sodišče zaveda, da je bila upnica prisiljena zoper dolžnika vložiti izvršbo. Že to dejstvo samo po sebi kaže na dolžnikovo nepripravljenost, da dolg po prejemu pravnomočne sodbe prostovoljno poravna. Kako je lahko sodišče ta argument, ki je v izrazito breme dolžnika, uporabilo v prid svoji odločitvi v korist dolžnika upnici ni jasno. Torej že dejstvo, da je bila upnica prisiljena zoper dolžnika vložiti predlog za izvršbo, da bi dosegla poplačilo svoje terjatve, kaže na to, da je bil predlog za zavarovanje več kot utemeljen tudi glede nevarnosti, da bo uveljavitev njene terjatve onemogočena ali otežena. Sodišče je sicer navedlo, da naj bi po navedbah dolžnika njegovo premoženje zadoščalo za poplačilo terjatve upnice. Upnica pojasnjuje, da v času vložitve predloga ni bila seznanjena s premoženjem dolžnika. Dolžnik je v okviru kazenskega postopka glede svojega premoženjskega stanja navedel, da je nezaposlen, da je brez dohodkov, da je lastnik apartmaja na Hrvaškem, da je lastnik stanovanja v izmeri 84 m2 na naslovu bivanja, da je lastnik vozila Audi A5 in da je lastnik motorja Ducati. Upoštevajoč, da se je tekom postopka izkazalo, da je dolžnik profesionalni posrednik z motornimi vozili, je jasno, da motorna vozila ne predstavljajo oprijemljivega zavarovanja, saj jih lahko dolžnik vsak trenutek proda, plačilo pa prejme v gotovini, ki ne bo rubljivo. Prav tako je jasno, da je uveljavitev terjatve v Republiki Hrvaški z vidika upnice otežena. Od premoženja, ki ga je v kazenskem postopku zatrjeval dolžnik, tako ostane le stanovanje. Dolžnik v kazenskem postopku ni navedel, da je lastnik dveh garaž, to je navedel šele v ugovornem postopku, zato v tem postopku ni mogla poseči na premoženje glede garaž, saj o obstoju le-teh ni bila seznanjena. Prav tako ni bila seznanjena, da je dolžnik lastnik še dveh motornih vozil (drugo osebno vozilo in skuter). Upoštevaje, da dolžnik v času vložitve predloga ni bil zaposlen in da je bil brez prihodkov, je upnica za zavarovanje svoje terjatve posegla na edino premoženje, ki je bilo tedaj znano in ki je tedaj zagotovilo, da bo njena terjatev ob pravnomočnosti poplačana. Sodišče je tudi povsem pravilno ugotovilo, da je v času vložitve predloga nevarnost uveljavitve terjatve obstajala in to popolnoma pravilno obrazložilo v sklepu o predhodni odredbi. Sodišče je kasneje zavzelo popolnoma nasprotno stališče. Upnica si ta preobrat stališča razlaga v tem, da je sodišče upoštevalo premoženje, ki ga je dolžnik navajal v ugovornem postopku, s katerim pa upnica (zlasti glede garaž) v času vložitve predloga ni bila seznanjena, saj ga je dolžnik zamolčal v kazenskem postopku. Obstoj pogojev je potrebno presojati iz zornega kota upnika v času vložitve predhodne odredbe. Tedaj so bili pogoji za nevarnost podani, kar je bilo ugotovljeno tudi v sklepu o predhodni odredbi. Tudi ne drži ugotovitev sodišča, da naj upnica ne bi z ničemer izkazala, da bo uveljavitev terjatve otežena ali onemogočena. To ne drži, saj je upnica navedla, da na to kaže že dejstvo, da je bil dolžnik spoznan za krivega dveh kaznivih dejanj goljufij in kaznivega dejanja ponarejanja listin, da je bil dolžniku prisojen premoženjskopravni zahtevek na škodo dveh oškodovancev v skupni višini 9.455,78 EUR, da zgolj to, da se je dolžnik vpisal kot samostojni podjetnik, še ne pomeni novega premoženja, da je kazenski postopek pokazal, da je dolžnik tudi ob preprodaji upničinega vozila prejel kupnino, ki jo je težko oziroma praktično nemogoče zarubiti, ker je preprodal vozilo na Hrvaško. V svoji dopolnitvi odgovora na ugovor pa je upnica celo predložila dokaz, da skuša dolžnik odtujiti garaži, ker je po naključju odkrila oglas za prodajo. Oglas je podpisal dolžnik. Do teh navedb upnice in predlaganih dokazov se prvostopno sodišče sploh ni opredelilo, kar samo po sebi predstavlja bistveno kršitev postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da ugovor zavrne, dolžniku pa naloži v plačilo povrnitev stroškov ugovornega postopka, podrejeno pa, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje, s stroškovno posledico za dolžnika. Priglaša pritožbene stroške.

3Dolžnik je v odgovoru na pritožbo nasprotoval pritožbenim navedbam kot neutemeljenim in se zavzemal za zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Predmet tega pritožbenega preizkusa je sklep o ugovoru zoper sklep o predhodni odredbi z dne 27. 7. 2021.

6V skladu s prvim odstavkom 257. člena ZIZ je določeno, da sodišče izda predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

7Upnica pravilno pritožbeno navaja, da se sodišče prve stopnje do njenih trditev in predlaganih dokazov v razlogih izpodbijanega sklepa ni opredelilo, čeprav je trditve iz odgovora na ugovor in kasnejših vlog v izpodbijanem sklepu povzelo. Pritrditi je pritožnici, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, v čem zavrača navedbe in dokaze upnice oziroma čemu njena zatrjevanja glede nevarnosti uveljavitve denarne terjatve šteje za neutemeljena. Iz nosilnih razlogov izpodbijanega sklepa izhaja le, da upnica ni izkazala za verjetno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, ker ni predložila nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da bo dolžnik s svojim premoženjem razpolagal tako, da ga bo odtujil, skril ali drugače z njim razpolagal. Sodišče prve stopnje tako zgolj navaja dokazne zaključke, ni pa se v ničemer opredelilo do navedb upnice, ki so obrazloženo zatrjevale obstoj nevarnosti, da bo dolžnik (premično) premoženje odtujil in s tem ogrozil bodočo izvršbo. Kot pravilno izpostavlja v pritožbi upnica, je v odgovoru na ugovor zatrjevala, da nevarnost za uveljavitev terjatve izhaja že iz dejstva, da je bil dolžnik spoznan za krivega dveh kaznivih dejanj goljufije in kaznivega dejanja ponarejanja listin; da je bil obsojen na plačilo premoženjskopravnega zahtevka na škodo obeh oškodovancev v skupni višini 9.455,78 EUR; da zgolj to, da se je vpisal kot samostojni podjetnik, še ne pomeni novega premoženja, temveč ga je šele potrebno ustvariti s poslovanjem; da je kazenski postopek pokazal, da je tudi ob preprodaji upničinega vozila v Republiko Hrvaško kupnino prejel v gotovini, ki jo je težko oziroma praktično nemogoče zarubiti.

Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju še navedlo, da je dolžnik lastnik dveh parkirnih mest, dveh osebnih avtomobilov (znamke Audi A5, letnik 2017 in BMW 640, letnik 2013) ter motornih vozil Ducati, letnik 2016 in Piaggio beverly 350, letnik 2020 in da navedeno premoženje zadostuje za poplačilo terjatve upnice, ki na dan 3. 2. 2022 znaša 4.251,86 EUR. Utemeljeno upnica ob tem tudi izpostavlja, da je v postopku zatrjevala, da dolžnik prodaja parkirna mesta, te njene navedbe je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu tudi povzelo, vendar pa se do teh navedb in do v zvezi s tem predloženega dokaza vsebinsko ni opredelilo.

8Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da obravnava in obrazloženo sprejme ali zavrne njene trditve in stališča. Kadar se sodišče vsebinsko ne opredeli do navedb strank, ki se nanašajo na pravno odločilna dejstva, krši stranki pravico do izjave, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo upnica ob zgoraj navedenem obrazloženo in utemeljeno uveljavlja. Zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi, sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti temu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 239. in 15. členom ZIZ).

9V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo v zadevi ponovno odločiti, ob tem pa upoštevati, kar v pritožbi izpostavlja upnica, da je zaradi poplačila denarne terjatve že podala umik predloga za predhodno odredbo in da vztraja pri povrnitvi stroškov, ki so ji nastali v predmetnem postopku.

10Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP in 15. člen ZIZ).