VSRS Sklep II Ips 104/2009

Revizija se zavrže.

1Tožena stranka je zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru I Cp 1703/2006 dne 24.01.2008 vložila revizijo, ki jo je Okrožno sodišče v Kopru dne 29.02.2008 kot nedovoljeno zavrglo s sklepom P 597/2003, ker jo je vložil neobstoječi pravni subjekt, ki ne more biti pravdna stranka. Zoper ta sklep in zoper popravna sklepa P 597/2003 z dne 12.2.2008 in z dne 4.3.2008 je nato tožena stranka vložila pritožbo.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo zoper popravna sklepa zavrglo, ker jo je vložil neobstoječ pravni subjekt, pritožbo zoper sklep o zavrženju revizije pa zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3Tožena stranka je zoper sklep pritožbenega sodišča iz revizijskih razlogov kršitve procesnih pravic in zmotne uporabe materialnega prava vložila revizijo. Predlaga razveljavitev sklepov sodišč prve in druge stopnje in vrnitev zadeve v obravnavanje prvostopenjskemu sodišču.

4Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo obrazloženo odgovorila in Vrhovnemu sodišču predlagala, naj jo zavrže, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

5Revizija ni dovoljena.

6Revizijo lahko vložijo samo osebe, ki imajo procesno legitimacijo za to pravno sredstvo. Pravico vložiti revizijo pa ima vsakdo, na čigar procesnopravni položaj se sklep neposredno nanaša oz. njegov pooblaščenec, če mu to dovoljuje pooblastilo. Revizija, ki jo je vložila revidentka, je del incidenčnega postopka, v katerem se ugotavlja, ali sta bili pritožbi zoper popravna sklepa in revizija zoper drugostopenjsko sodbo vloženi s strani upravičenega subjekta in ali je bila v zvezi s tem odločitev višjega sodišča o zavrženju pritožb zoper popravna sklepa in o potrditvi sklepa o zavrženju revizije pravilna. V tem incidenčnem postopku, ki poteka na obrobju postopka o glavni stvari, ima podjetje T. d.o.o. položaj stranke, saj se sklep neposredno nanaša na njen procesni položaj; tako bi navedena družba imela pravico vložiti revizijo, ne glede na to, ali ima tudi pravico do revizije zoper sodbo o glavni stvari oz. pravico do pritožbe zoper popravna sklepa.

7Glede na to, da je stranka, ki bi imela pravico vložiti revizijo, z izbrisom iz sodnega registra dne 27.12.2007 prenehala obstajati, pa bi revizijo lahko vložil (tudi) njen singularni pravni naslednik. V takem primeru bi moral naslednik svojo legitimacijo izkazati ob vložitvi revizije, če ni bila le-ta že prej ugotovljena s sklepom o nadaljevanju zaradi prenehanja pravne osebe prekinjenega postopka. Ob prenehanju pravne osebe po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod) velja domneva, da so družbeniki izbrisane družbe titularji pravic in obveznosti in lahko vstopajo v procesni položaj izbrisane družbe.

8Revizija je bila po pooblaščencu vložena v imenu D. R. Sodišču predložene listine ne izkazujejo, da bi bila revidentka družbenica obravnavane družbe in s tem njena (potencialna) pravna naslednica. Navedeno tudi ne izhaja iz zgodovinskega izpiska iz sodnega registra na dan izbrisa 27.12.2007 in iz objave izbrisa v Uradnem listu št. 125 z dne 29.12.2007, kjer je revidentka vpisana zgolj kot zakonita zastopnica družbe in ne kot družbenica.

9Revizije torej ni vložila oseba, na položaj katere se sklep Višjega sodišča nanaša in tudi ne njena pravna naslednica, pač pa jo je vložila oseba, ki za to ni upravičena, zaradi česar je Vrhovno sodišče njeno revizijo zavrglo kot nedovoljeno (377. člen ZPP).

10Tožena stranka je z vložitvijo odgovora na revizijo v revizijskem postopku utrpela stroške, katerih povrnitev je zahtevala. Te je revizijsko sodišče odmerilo skladno z Odvetniško tarifo in jih naložilo v plačilo toženi stranki v skladu z prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z prvim odstavkom 154. člena ZPP. Priglašene storitve obsegajo stroške sestave odgovora na revizijo v višini 459 EUR (1000 točk) na podlagi tarifne št. Odvetniške tarife, 2 % materialne stroške (9,18 EUR) in 20% DDV (91,8 EUR).