VSRS Sklep VIII Ips 128/98

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.
Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Prvostopenjsko sodišče je z obravnavano sodbo zavrnilo kot neutemeljen zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna vrniti štipendijo v znesku 420.050,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe, s tem, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki odmerjene stroške postopka.

Drugostopenjsko sodišče je ugodilo pritožbi tožeče stranke, in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je v celoti ugodilo zahtevku tožnice in še sklenilo, da ji je tožena stranka dolžna povrniti tudi stroške postopka.

Zoper to pravnomočno sodbo je tožena stranka vložila pravočasno revizijo, v kateri je formalno uveljavljala vse revizijske razloge, vsebinsko pa je kot razloge opredelila bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navajala je, da sodišče druge stopnje ni imelo zakonskih pooblastil iz 373. člena ZPP za spremembo sodbe sodišča prve stopnje, in da sodba nima razlogov (13. točka drugega odstavka 354. člena ZPP). Navajala je tudi, da sodišče ni pravilno uporabilo določb ZOR, pri odločitvi pa tudi ni upoštevalo pravil ravnanja v primeru, da gre na eni strani za profesionalni kader in na drugi strani za fizično osebo brez potrebnega znanja. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču druge stopnje.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo samo, če so z revizijo uveljavljane. Revizija vsebinsko uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, do katerega naj bi prišlo zaradi tega, ker sodišče druge stopnje ni upoštevalo določil 373. člena ZPP in ker ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, kar bi pomenilo kršitev 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.

Revizijsko sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki jo uveljavlja revizija. V izpodbijani sodbi, s katero je bila spremenjena sodba sodišča prve stopnje in je bilo zahtevku ugodeno, ni razloga, zaradi katerega je bila utemeljena odločitev sodišča. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe bi sicer bilo mogoče sklepati, da naj bi bil razlog, zaradi katerega je sodišče ugodilo zahtevku nepripravljenost tožene stranke skleniti delovno razmerje pri štipenditorju, to je pri tožeči stranki, vendar tega razloga sodišče nedvoumno nikjer ne navede. Samo povzetki izjav prič, brez ugotovitev, do katerih naj bi iz njih prišlo sodišče, ne zadoščajo za jasno razlogovanje sodbe (če pri tem ne upoštevamo, da razlogov o višini zahtevka sploh ni).

Sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi tudi ni obrazložilo, katera so tista pomembna dejstva, na podlagi katerih je drugače, kot sodišče prve stopnje, sklepalo na obstoj drugih dejstev, kar je osnova za uporabo določb 3. točke 373. člena ZPP. Samo ugotovitev o tem, kaj so delavci tožene stranke verjeli, še ni dovolj za odločitev o obveznostih, ki so bile s sodbo naložene toženi stranki. Ker v primeru, da sodba nima razlogov, ni možna presoja pravilnosti in zakonitosti, je že samo zaradi tega revizija utemeljena, saj pomeni v odločilnih dejstvih neobrazložena oziroma ne dovolj jasno obrazložena sodba absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.

Zaradi ugotovitve bistvene kršitve določb pravdnega postopka je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 394. člena ZPP razveljavilo sodbo drugostopenjskega sodišča in mu zadevo vrnilo v novo sojenje.

Sklep o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 166. člena ZPP.

Sodišče je določbe zakona o pravdnem postopku uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).