VSL Sklep IV Cp 1953/2021

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnica je dolžna dolžniku v roku 8 dni povrniti 149,32 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od preteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

1Sodišče prve je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnice, da pred uvedbo postopka za spremembo s sodno poravnavo dogovorjenih stikov mld. A. A. z očetom B. B., stike omeji, tako da se izvajajo le vsako sredo popoldan od 16.00 ure, ko oče prevzame deklico na domu matere, do 19.00 ure, ko jo pripelje nazaj na dom matere.

2Zoper sklep vlaga pritožbo upnica (v nadaljevanju mati), predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Vztraja, da je ogroženost hčerke izkazana, ker odklanja vsakršne stike z očetom. Sodišče se je pri odločitvi oprlo na mnenje CSD, ki novega razgovora s staršema ni opravil, temveč je upošteval podatke iz obdobja od 6. 11. 2019 do 30. 10. 2020. Od takrat so razmere spremenjene, saj je v preteklem obdobju deklica na stike odšla vsaj ob sredah, sedaj pa jih v celoti odklanja. Mnenje je izdelano na podlagi ugibanj, v njem so prirejeni podatki, ki v zapisnikih niso bili omenjeni. Način otrokovega vedenja je tako ogrožujoč, da ga ni dopustno reševati na podlagi preteklih podatkov in te nekritično aplicirati na sedanjost. Mati ne ve, zakaj hči noče k očetu, nedavno pa ji je povedala, da se ga boji. Po nasilnem odvzemu v vrtcu je opazila, da se na sprehodu srečanjem z moškimi izogiba, njena samopodoba je skrhana in potrebuje potrditev, da je dovolj dobra. Ker mnenje CSD otrokove stiske ne omenja, ga je mogoče označiti za pristransko, prirejeno, nestrokovno in pomanjkljivo. Deklici bi bilo treba imenovati zagovornika in ji omogočiti pogoje, da izrazi svoje mnenje. Pri očetu je prisotna narcisistična osebnostna motnja, zaradi katere brezkompromisno uveljavlja svoje zahteve in pravico do stikov na podlagi izsiljene sodne poravnave, zahteva, da se mati denarno kaznuje ter se na stisko otroka ne ozira. Otrokova ogroženost izhaja iz dlje časa trajajoče stiske in je izkazana s stopnjo verjetnosti, o čemer bi se v dvomu sodišče lahko prepričalo z zaslišanjem strank in prič, imenovanjem otrokovega zagovornika in izvedenca psihiatra. Posebej pritožnica omenja situacijo, ki se je zgodila po vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe, ko je oče, čeprav je deklica že dva meseca odklanjala stike, 10. 9. 2021 prišel ponjo v vrtec in jo odpeljal k sebi na dom do nedelje 12. 9. 2021. Od takrat dalje je deklica pod velikim pritiskom in potrebuje zagotovilo, da je v vrtec ne bo prišel iskat oče. Stisko ob tem dogodku je zaznala tudi vzgojiteljica. Zaradi spremenjene družinske dinamike bi sodišče moralo izvesti dokaze in je bilo z mnenjem CSD zavedeno. Ne drži, da bi bil razlog za odklanjanje stikov, ker je bila deklica prisotna pri konfliktu staršev. Tega dekličin oče ni izrekel in takšne vsebine zapis njegove izjave s 24. 2. 2020 ne vsebuje, zato se postavlja vprašanje, zakaj jo je CSD vključil v zadnje poročilo. Ne drži tudi, da sta starša v razgovoru poročala o nerednem izvajanju stikov ter da jih deklica odklanja. Mati je zgolj izrazila zadržek, da bi oče deklico odpeljal k sebi na dom, in predlagala, da z njo najprej čas preživi na kakšnem izletu. V podkrepitev pritožbenih trditev prilaga poročilo in mnenje CSD z 8. 5. 2020, poročilo in mnenje CSD z 11. 6. 2020 in zapisnik CSD o izjavah staršev s 24. 2. 2020.

3Na pritožbo je obširno odgovoril dolžnik (v nadaljevanju oče), prerekal pritožbene navedbe in predlagal njeno zavrnitev. Poudaril je, da iz predloga za izdajo začasne odredbe ne izhaja, da bi deklici škoda nastajala zaradi njegovih ravnanj in ta tudi niso konkretizirana. Predlog predstavlja nadaljevanje uveljavljanja samovolje matere, ki že od razpada partnerske zveze v letu 2017 stike omejuje. Od 8. 1. 2020 je njihovo izvrševanje v celoti preprečila, po izdaji začasne odredbe v nepravdnem postopku pa so se ti ponovno vzpostavili 20. 5. 2020, nekaj časa tekli, dokler ni zopet prišlo do njihovega preprečevanja. Po nekaj začetnih težavah po sklenitvi sodne poravnave 22. 3. 2021 so stiki v aprilu stekli in je bila A. A. na njih dobro razpoložena, v maju, ko bi se morali razširiti s tedensko nočitvijo, pa so se pričele ponovne težave. Zaradi neizvajanja stikov je 16. 7. 2021 vložil predlog za izvršbo zaradi izvršitve odločbe o osebnih stikih, ki mu je sodišče ugodilo, a sta se po tem izvršila le dva stika. Iz posnetkov, ki jih prilaga, izhaja, da se je hči na stiku počutila varno, bila je sproščena in dobro razpoložena. Ne drži, da se ga deklica boji, kar bosta lahko potrdili njeni vzgojiteljici. Mati otroka se ni pripravljena angažirati za uspešno izvajanje stikov, saj je zavrnila pomoč strokovnega svetovanja, medtem ko se je sam udeležil dogovorjenega svetovanja pri dr. G. Za izkaz svojih trditev predlaga izvedbo dokazov z zaslišanjem prič ter listinskih dokazov, pri čemer opozarja, da je bil s predlogom seznanjen šele ob prejemu pritožbe. Posebej še dodaja, da ima hči le 5 let, zato nanjo ni mogoče prelagati odgovornosti za (ne)izvrševanje stikov, temveč bi jo na stik morala pripraviti mati. Izdaja začasne odredbe otroku ne bi bila v korist, temveč bi lahko vodila v odtujitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Udeleženca sta se o sostarševstvu ter obsegu in načinu izvrševanja stikov s skoraj šestletno hčerko A. A. dogovorila 22. 3. 2020 s sodno poravnavo v nepravdnem postopku II N 00/2020 pred Okrožnim sodiščem v ... Mati v tem postopku manj kot pol leta po sklenjeni poravnavi sodišču predlaga, da v postopku zavarovanja z izdajo začasne odredbe omeji stike očeta z deklico na zgolj nekaj popoldanskih ur enkrat tedensko, pri čemer ogroženost otroka utemeljuje z dekličinim odklanjanjem stikov in stisko, ki jo ob tem izraža. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom njen predlog zavrnilo, ker je ocenilo, da dogovorjeni stiki otroka z očetom deklice ne ogrožajo, čemur pritožbeno sodišče sledi.

6Regulacijska začasna odredba je tudi v postopkih, kjer se urejajo družinska razmerja, izjemno sredstvo in jo sodišče izda le, če je resnično nujno, torej če z verjetnostjo ugotovi, da bi brez njene takojšnje izdaje otroku lahko nastala nesorazmerno težko popravljiva škoda ter bi bil zaradi tega ogrožen.

7Sodišče prve stopnje je po vpogledu v predloženo listinsko dokumentacijo in po pridobljenem mnenju CSD pravilno zaključilo, da upnica pogojev za izdajo začasne odredbe ni izkazala. Ugotovilo je, da so se težave pri izvajanju stikov pojavljale že v času predhodnega postopka pred sklenitvijo sodne poravnave¹, pa sta se udeleženca vseeno strinjala da so deklici, kljub njenemu občasnemu zavračanju, v korist. Da bi se od takrat razmere bistveno spremenile, upnica ni izkazala. Iz njenih navedb v predlogu ni moč razbrati, zakaj bi bila deklica na stikih pri očetu ogrožena. Zgolj njihovo odklanjanje in stiska, ki se ob odhodu pojavi, predvsem kažeta, da na stik ni ustrezno pripravljena. Zmotno je stališče matere, da lahko petletni otrok samostojno odloča, ali se bo stika udeležil ali ne, saj za takšno odločitev ni dovolj zrel. Pritožbeno sodišče verjame, da deklica ob predvidenem odhodu izraža tesnobo, odpor in nelagodje, ker čuti materino negotovost, hkrati pa je že ugotovila, da ji na stik ne bo treba, če se bo nahajala v stanovanju in se ne bo odzivala klicem očeta². Materino dopuščanje takšnega obnašanja, s sklicevanjem na hčerino posebno občutljivost, deklici dolgoročno ni v korist, zaradi neizvajanja stikov pa je prikrajšana za pomembno vlogo očeta pri socialnem in kognitivnem razvoju, pa tudi za širšo socialno mrežo in občutek pripadnosti, ki ji je in ji bo v prihodnosti lahko v oporo.

8Čeprav je CSD oblikoval svoje stališče na podlagi predhodnih zaznav in zbranih podatkov ter novega razgovora z udeležencema do izdaje izpodbijanega sklepa ni opravil, ga je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo. Upnica v predlogu namreč ni navedla bistveno novih dejstev, ki bi terjala njihovo preverjanje. To nenazadnje potrjuje tudi zapisnik razgovora³, ki ga je k odgovoru na pritožbo predložil dolžnik in je bil opravljen že po izdaji sklepa⁴, iz katerega je mogoče razbrati predvsem materino neprepoznavanje pomembnosti izvajanja stikov, ki jih zaradi izražene stiske deklice šteje kot prisilo, in njeno pretirano zaščitniško vlogo⁵.

9Upnica je v predlogu spremenjene razmere utemeljevala s trditvijo, da je v preteklosti otrok stike le občasno odklanjal, sedaj pa jih odklanja v celoti, kar naj bi se pričelo, ko je bila po sodni poravnavi predvidena njihova razširitev z nočitvijo od srede na četrtek. V nadaljevanju je (protislovno) navedla, da so se stiki tudi potem še izvajali, jih podrobno opisala ter dodala, da je oče prepoznal dekličino stisko in jo ob sredah 12. 5. 2021, 26. 5. 2021 in 8. 6. 2021 zvečer pripeljal nazaj domov. Pritožbeno sodišče zato ne more slediti trditvam, da dolžnik daje prednost le lastnim potrebam in deklici ne zna prisluhniti, da ni dovolj empatičen, zaradi česar jo je treba zaščititi. Ob tem soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da postavitev zagovornika otroku v fazi zavarovanja z začasno odredbo ni smiselna, saj je njegova naloga predvsem prepoznava in izražanje dekličinega mnenja, ki pa ga sodišče upošteva le, kadar ugotovi, da je skladno z njenimi koristmi, ko dokončno ureja razmerja med udeleženci postopka. Prav tako v postopku zavarovanja, ki terja hitro odločanje, da se prepreči akutna ogroženost, sodišču ni bilo treba postaviti izvedenca klinične psihologije, temveč bo ta dokazni predlog lahko pomemben v novem sodnem postopku, če bo do njega prišlo.

10Pritožnica v pritožbi navaja nove okoliščine, ki so nastopile po vložitvi predloga in ki naj bi dodatno kazale na očetovo neprepoznavanje dekličine volje. Oče je namreč deklico, čeprav je že dva meseca stike odklanjala, prišel iskat v vrtec⁶. Pritožbeno sodišče v tem⁷ ne zazna ogrožujočega ravnanja, pri čemer si je ogledalo tudi predložene dokaze iz odgovora na pritožbo, ki dekličine stiske na stikih ne potrjujejo.

11Čeprav pritožba mnenju CSD očita pristranskost, ki jo utemeljuje na nekorektnem povzemanju navedb dolžnika, temu pritožbeno sodišče ne sledi. Da sta se 8. 1. 2020 starša pred otrokom sporekla, sta na CSD potrdila oba, kot izhaja iz sklepa o izdani začasni odredbi v zadevi II N 00/2020. O prirejenosti zato ni mogoče govoriti, prav tako pa mnenje ni pristransko zgolj zato, ker ne sledi predlagateljici, da so za otroka stiki koristni zgolj, kadar jih odprto sprejema. Ob tem ni zanemarljivo, da predlagateljica po eni strani očetu očita, da otroku ne zna prisluhniti in da ne poskrbi, da bi se z njim počutil varno in sprejeto, po drugi strani pa mu ne omogoči, da bi takšne pogoje lahko ustvaril.

12Ker glede na navedeno v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13Ker upnica s predlogom ni uspela, je pritožbeno sodišče odločilo, da je dolžna dolžniku glede na okoliščine primera, opisane v sklepu, povrniti njegove stroške pritožbenega postopka. Te predstavljajo stroški sestave odgovora na pritožbo v višini 200 odvetniških točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR, povečani za materialne stroške in DDV, znaša 149,32 EUR.

¹ Zato jih je sodišče tudi uredilo z začasno odredbo s sklepom II N 00/2020 z 12. 5. 2020.
² Iz številnih predloženih izpisov sms sporočil izhaja, da oče deklico čaka pred domom, pa mati deklice ne pripelje do vhodnih vrat ali na dvorišče.
³ Zapisnik CSD Enota ... z 11. 10. 2021.
⁴ Dolžnik je bil z obravnavanim postopkom seznanjen s prejemom pritožbe, zato je šele v odgovoru na pritožbo lahko podal svoje trditve in predlagal izvedbo dokazov.
⁵ Ker je dolžnik v skladu s sklenjeno sodno poravnavo deklico 12. 9. 2021 prevzel v vrtcu, jo je upnica celo izpisala iz vrtca.
⁶ Tak način predaje deklice bi bil v konkretnih razmerah najboljši, saj bi zmanjšal pritisk na otroka, ki čuti materino stisko in želi biti lojalen.
⁷ Treba je upoštevati, da je oče prihajal po deklico na dom, a je mati ni pripeljala iz hiše in ni sodelovala pri predaji, ker je upoštevala otrokovo željo.