VSRS Sklep VIII Ips 128/2008

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, v kateri je tožnica zahtevala, da ji delovno razmerje po pogodbi z dne 1. 9. 1998 ni prenehalo 5. 7. 2003 in da še traja z vsemi pravicami iz delovnega razmerja. Odločitev je bila posledica ugotovitve, da je bila tožba vložena po poteku zakonsko določenega (prekluzivnega) roka za uveljavitev sodnega varstva.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prva stopnje.

3Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da tožena stranka tožnici ni vročila redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da je tožnica pri toženi stranki delala do 4. 7. 2003, to je tudi po poteku odpovednega roka, pa se sodišče s tem vprašanjem ni ukvarjalo, ker mu je bilo bistveno samo vprašanje vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da je sodišče napačno ocenilo izjave prič, da je tožena stranka konkludentno spremenila redno odpoved z dne 2. 3. 2003 ali pa se je z nadaljevanjem obstoječe pogodbe strinjala, kar pomeni, da tožeči stranki delovno razmerje ni prenehalo niti v primeru, če je vročitev odpovedi pogodbe bila pravilna. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo tožeče stranke kot pravočasno vloženo vrne v vsebinsko odločanje sodišču prve stopnje.

4Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila.

5Tožena stranka je v odgovoru na revizijo prerekala revizijske navedbe in predlagala, da jo revizijsko sodišče zavrne.

6Revizija ni utemeljena.

7Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

8Revizija vsebinsko ni uveljavljala revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

9Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

10Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava.

11Po določbi tretje alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.) so razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov s strani delodajalca, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja. Zakon tudi določa v drugem odstavku 88. člena ZDR, da je mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi le, če je razlog resen in utemeljen in če onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. V petem odstavku 88. člena ZDR pa še določa, da mora delodajalec podati odpoved najkasneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi za redno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga.

12Za odločitev v obravnavani zadevi je pomembna samo dejanska ugotovitev sodišča, da je bila vročitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, ki je bila po zaključku sodišča v skladu z določbami 87. člena ZDR opravljena 3. 6. 2003. Ker je iz podatkov v spisu, enako pa tudi iz dejanske ugotovitve sodišča razvidno, da je bila tožba, v kateri se je izpodbijala odpoved pogodbe o zaposlitvi in prenehanje delovnega razmerja, vložena na sodišče neposredno 4. 8. 2003, to pomeni, da je bila tožba, ki je bila vložena po določbah tretjega odstavka 204. člena ZDR vložena po poteku tam določenega prekluzivnega roka. Zakon namreč določa, da ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitve o disciplinski odgovornosti delavca, lahko zahteva delavec v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem. Ker je sodišče ugotovilo vročitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na dan 3. 6. 2003, je bila tožba vložena po poteku prekluzivnega roka in jo je zato sodišče utemeljeno zavrglo.

13Zaradi obrazloženega, drugih razlogov, ki jih revizija navaja kot sporne, ni bilo treba obravnavati in do njih zavzeti stališča, ker so za pravilno odločitev v tem primeru nepotrebni.

14Zaradi navedenih razlogov revizijsko sodišče reviziji ni ugodilo, ampak jo je v skladu z določbo 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.