UPRS sklep I U 409/2010

Pritožba se zavrže.

Tožnika sta vložila pritožbo zoper v uvodu navedeni sklep, s katerim je to sodišče zavrglo njuno tožbo, s katero sta izpodbijala sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Kranj, št. 06122-3454/2007 z dne 8. 7. 2009.

Po določbi 2. odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06; v nadaljevanju ZUS-1) lahko stranka v postopku s pritožbo in izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Uradni listi RS, št. 119/08) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS. V skladu s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe ZPP. Ta v 4. odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit. Po določbi 4. odstavka 343. člena ZPP je pritožba med drugim nedovoljena v primeru, če jo vloži oseba, ki ni imela te pravice.

Tožnika sta bila že v pravnem pouku sklepa opr. št. I U 409/2010-10 z dne 1. 7. 2010 opozorjena, da lahko vložita pritožbo samo po pooblaščencu z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Ker sta tožnika vložila pritožbo brez pooblaščenca, bi morala sama zadostiti zahtevanemu zakonskemu pogoju glede lastnosti osebe, ki vlaga pritožbo. Vendar pa tožnika v njej nista izkazala niti zatrjevala, da imata opravljen pravniški državni izpit. Ker se po 336. členu ZPP v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, sodišče tožnika ni pozvalo k dopolnitvi pritožbe, v kateri bi lahko izkazala sposobnost za njeno vložitev (sklep Vrhovnega sodišča opr. št. I Up 67/09 z dne 2. 3. 2009). Nenazadnje pa tožnika v pritožbi navajata, da so bili odvetniki odsotni, kar kaže na to, da tega pogoja sama ne izpolnjujeta.

Glede ugovora tožnikov, da sta bila zaradi teka pritožbenega roka med sodnimi počitnicami v „neenakopravnosti“, saj so bili odvetniki v tem času odsotni, sodišče dodaja, da sta bila tožnika o prispelem sklepu opr. št. I U 409/2010 obveščena dne 8. 7. 2010, sklep pa sta dvignila 12. 7. 2010. Tožnika ne izkazujeta, da sta v času sodnih počitnic neuspešno iskala odvetnika, po katerem bi lahko vložila pritožbo, temveč zgolj pavšalno zatrjujeta, da so bili odvetniki odsotni. Če bi tožnika dovolj aktivno iskala odvetnika, bi tudi izvedela, da v času sodnih počitnic rok za vložitev pritožbe, ki je procesni rok, ne teče, kar pomeni, da po koncu sodnih počitnic rok za pritožbo teče dalje. Tako bi lahko tožnika vložila pritožbo po pooblaščencu z opravljenim pravniškim državnim izpitom do 27. 8. 2010.

Ker je pritožbo zoper sklep opr. št. I U 409/2010-10 vložila oseba brez opravljenega pravniškega državnega izpita, to je oseba, ki te pravice nima, jo je sodišče kot nedovoljeno zavrglo.