UPRS Sklep I U 1187/2010

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Tožnica s tožbo v tem upravnem sporu izpodbija v uvodu navedeno inšpekcijsko odločbo, izdano na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) zaradi nelegalne gradnje, v kateri ji je bilo med drugim naloženo, da mora takoj po vročitvi odločbe ustaviti gradnjo objekta in lesenega dvojnega kozolca, obeh v tam navedenih dimenzijah, ki stojita na zemljišču parc. št. 336/1 k.o. .... V tožbi tožnica predlaga, da sodišče v skladu z 2. odstavkom 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, ker bi v nasprotnem primeru utrpela težko popravljivo škodo. Pri tem navaja, da se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, za opravljanje katere pa nujno potrebuje kozolec, na katerega se nanaša izpodbijana odločba. Ta je za opravljanje kmetijske dejavnosti nujno potreben, kar izhaja iz mnenja Kmetijsko svetovalne službe Kamnik, enota Komenda, št. 03705 (pravilno: 03/05 – opomba sodišča) DI z dne 7. 4. 2005. To mnenje v skladu z 2. točko 4. odstavka 18. člena Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektih, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči izda kmetijsko svetovalna služba le v primeru, če je objekt nujno potreben za obratovanje kmetije. O nujnosti objekta bodo vedeli izpovedati tudi tožnica, A.A. in B.B.

Zahteva za izdajo začasne odredbe ni utemeljena.

Po 2. odstavku 32. člena ZUS-1 (Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji) sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

Osnovni pogoj za odložitev izvršitve izpodbijane inšpekcijske odločbe je torej izkazanost težko popravljive škode, kar pomeni, da mora stranka že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode ter okoliščine, ki omogočajo sklep, da bo ta škoda tudi v primeru zanjo ugodno končanega upravnega spora težko popravljiva. Za te navedbe mora predložiti tudi dokaze.

Po oceni sodišča tožnica z navedbami v predlogu ne zatrjuje nastanka pravno relevantne škode, ki bi ji nastala z odstranitvijo kozolca. Iz njih namreč ni razvidno, v čem bi se ta škoda kazala (kakšen bi bil vpliv na opravljanje kmetijske dejavnosti, ki je tudi v celoti nekonkretizirana), kolikšna bi bila njena višina oz. obseg in zakaj bi bila tako nastala škoda glede na osebne okoliščine tožnice (npr. glede na obseg obseg premoženja, dohodke, naravo kmetijske dejavnosti ipd.) težko popravljiva tudi v primeru, če bi s tožbo uspela. V primeru zanjo ugodnega zaključka inšpekcijskega postopka in pred tem izvršene rušitve kozolca bi bila namreč od države upravičena terjati odškodnino. Zakaj z njo ne bi mogla oz. bi le težko popravila nastalo škodo, kot rečeno, v predlogu ni navedeno.

Zgolj pavšalno zatrjevanje o nujnosti nadaljnega obstoja kozolca za opravljanje kmetijske dejavnosti - ta je le eden od obeh objektov, na katera se nanaša inšpekcijska odločba -, navedenim pogojem ne zadosti. Pri tem sodišče poudarja, da se dopis Kmetijsko svetovalne službe Kamnik z dne 7. 4. 2005 (priloga A5) niti ne nanaša na leseni dvojni kozolec, ampak na zavetišče za živali s prostorom za skladiščenje organskih gnojil.

Ker tožnica ni z verjetnostjo izkazala pogojev za izdajo predlagane odložitve začasne odredbe, to je, da ji bo z izvršitvijo inšpekcijske odločbe nastala škoda, ki bo težko popravljiva, je sodišče njeno zahtevo zavrnilo.