VSK sklep II Ip 284/2010

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: I.) ugotovilo, da je bil izvršilni postopek prekinjen z dnem 23.1.2003; II.) zavrnilo upnikov predlog z dne 28.3.2007 za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnika G.P. in ustavilo izvršilni postopek. V obrazložitvi je med drugim navedlo, da je bil 23.1.2003 zoper dolžnika začet stečajni postopek, zatem pa je bil dolžnik 2.12.2003 izbrisan iz sodnega registra.

Proti navedenemu sklepu je upnik po svoji pooblaščenki vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Opozarja, da je sodišče nadaljevalo prekinjeni izvršilni postopek zoper dolžnika, ki je bil zaradi zaključka stečajnega postopka izbrisan iz sodnega registra. S tem je storilo bistveno kršitev določb postopka, saj je stranka – dolžnik lahko le fizična ali pravna oseba. Svojo odločitev v II. točki je oprlo na pravno teorijo in sodno prakso, ki glede vprašanja obstoja oz. neobstoja obveznosti samostojnega podjetnika posameznika, nad katerim je bil zaključen stečajni postopek, ni enotna. S prenehanjem statusne oblike izvajanja dejavnosti preko samostojnega podjetnika posameznika terjatev ni ugasnila, saj dolžnik ni prenehal. Nad dolžnikom G.P. kot fizično osebo stečajni postopek ni bil izveden. Dolžnik obveznosti, vtoževane v tem izvršilnem postopku, ni izpolnil, ZPPSL pa izrecne določbe o prenehanju obveznosti fizične osebe ni urejal. Kot dokaz se sklicuje na odločbe Višjega sodišča v Mariboru: II Cp 2915/2006, II Cp 1039/2005, II Cp 1792/2005.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnika G.P. Glede na to ni jasno, kam meri pritožnik s trditvijo, češ da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ker da je nadaljevalo postopek zoper dolžnika, ki je bil zaradi zaključenega stečajnega postopka izbrisan iz sodnega registra. Stečajni postopek nad dolžnikom (samostojnim podjetnikom) je v obravnavanem primeru tekel po določbah Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur.l. RS, št. 67/93 s sprem.). Ta je v 4. odst. 104. čl. določal, da gre v stečajno maso dolžnika, ki je podjetnik posameznik, vse premoženje, ki ga ima dolžnik ob začetku stečajnega postopka, razen stvari in prejemkov iz tretjega odstavka tega člena. Upniki, ki so pravočasno prijavili svoje terjatve v stečajnem postopku nad dolžnikom pa so se lahko poplačali iz tako oblikovane stečajne mase. Drži, da sodna praksa ni bila enotna po vprašanju, ali z zaključkovm stečajnega postopka nad samostojnim podjetnikom posameznikom preneha tudi (nepoplačana) terjatev upnika do takšnega dolžnika. Vendar pa je bila pretežno na stališču, da so z zaključkom stečajnega postopka v celoti razrešena poslovna razmerja med dolžnikom in njegovimi upniki (in to tako v primeru, če so bili upniki poplačani iz stečajne mase ali ne) – VSL : II Cpg 342/2005; I Cp 4400/2005; II Cpg 996/2005; VSC: Cpg 149/2005; Cpg 338/2004; VDS Pdp 926/2007. In ker je tudi v obravnavanem primeru dolžnik prenehal z opravljanjem poslovne dejavnosti na podlagi zaključenega stečajnega postopka, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog upnika za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper dolžnika kot fizično osebo.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.