VSK sklep Cp 1034/2009

Pritožbi se ugodi in se zato sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom na predlog drugega nasprotnega udeleženca prekinilo postopek ter ga napotilo na pravdo zaradi dokazovanja višine njegovega solastninskega deleža na stanovanju št. 34 v 5. nadstropju večstanovanjske hiše na naslovu G., ker naj bi njegov delež znašal več od 1/3.

Proti sklepu se pritožuje predlagateljica po pooblaščencu. Meni, da ni bilo razlogov za prekinitev postopka, ker so bile trditve nasprotnega udeleženca pavšalne, nesklepčne in nesubstancirane. Nasprotni udeleženec ni navedel, koliko naj bi po njegovem znašal njegov delež na nepremičnini, poleg tega pa na račun zatrjevanega višjega plačila kupnine ne more predlagati prekinitve postopka. Iz kupoprodajne pogodbe izhaja, da je predlagateljica kupila 1/3 nepremičnine in nasprotni udeleženec glede na to dejstvo ni mogel pridobiti višjega deleža, pa četudi bi plačal več. Poleg tega je predlagateljica svoj solastninski delež najmanj priposestvovala. Okoliščine, ki jih je nasprotni udeleženec zatrjeval, imajo za posledico kvečjemu obligacijski, ne pa stvarnopravni zahtevek. To pa ne predstavlja razloga za prekinitev postopka.

Pritožba je utemeljena.

Drugi nasprotni udeleženec je na zadnjem naroku zatrjeval, da znaša njegov solastninski delež na nepremičnini, ki je predmet tega razdružitvenega postopka, več od 1/3, in sicer iz dveh razlogov: ker je plačal večji del kupnine in ker je v nepremičnino vlagal. Ob zaključku naroka pa je pooblaščenka nasprotnega udeleženca še navedla, da ima nasprotni udeleženec proti tožnici iz naslova vlaganj le obligacijski zahtevek, ki pa ga bo uveljavljal skupaj s stvarnopravnim, če bo napoten na pravdo. To pa dalje pomeni, da so bile edine navedbe drugega nasprotnega udeleženca v zvezi z zatrjevanim večjim solastninskim deležem na nepremičnini, da mu ta gre, ker je plačal za stanovanje večji del kupnine. Pritožba predlagateljice utemeljeno opozarja, da je bila ta trditev po eni strani povsem nedoločna, saj nasprotni udeleženec ni navedel niti koliko naj bi njegov večji delež na nepremičnini znašal, po drugi strani pa trditev, da je plačal v primerjavi z ostalima udeležencema postopka večji delež kupnine, sama po sebi ne more pripeljati do višjega solastninskega deleža, kot je bil določen v pogodbi. Sicer pa je tudi prvostopenjsko sodišče samo navedlo v obrazložitvi svojega sklepa, da mora udeleženec, ki zatrjuje drugačno lastninsko stanje, kot ga izkazujejo zemljiškoknjižni podatki, navesti okoliščine, iz katerih takšno drugačno stanje izhaja. Katera so tista dejstva, ki naj bi bila v obravnavanem primeru sporna, pa ni obrazložilo in ta dejstva niso razvidna niti iz navedb udeležencev tega postopka. Prvostopenjsko sodišče zato na podlagi dosedanjih navedb udeležencev ni imelo podlage za prekinitev postopka, saj mora na podlagi tretjega odstavka 118. čl. Zakona o nepravdnem postopku - ZNP postopek prekiniti in udeležence napotiti na pravdo po določbah 9. in 10. čl. ZNP le kadar so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna rešitev predhodnega vprašanja (oz. v obravnavanem primeru velikost njihovih deležev).

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. tč. 365. čl. ZPP).