VSK sklep Cpg 10/2008

Pritožba se zavrne in se potrdiizpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog družbe R. s.p.a. za takojšnjo obravnavo terjatve, oziroma v kolikor gre predlog šteti za prijavo terjatve, ga je zavrglo. V obrazložitvi je navedlo, da družba stečajnemu senatu ni prijavila svoje terjatve do dolžnika v roku dveh mesecev od dneva, ko je bil oklic o začetku stečajnega postopka objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, kot je to določeno v 1. odst. 137. čl. ZPPSL, iz preostalih njegovih določb pa tudi ni razvidno, da bi bil upnik, ki je predlagal uvedbo stečajnega postopka, glede prijave terjatev v drugačnem (boljšem) položaju v razmerju do ostalih upnikov, ravno tako pa tudi ne, da bi se njegov predlog za uvedbo stečajnega postopka štelo za prijavo terjatve.

Proti navedenemu sklepu je družba R. s.p.a. po svojem pooblaščencu vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala njegovo spremembo, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Trdi, da je sodišče zmotno uporabilo 137. čl. ZPPSL. Upoštevati je treba tudi ratio legis in ne samo jezikovno razlago pravne norme. Upnik je 23.11.2007, ko je vpogledal v ta stečajni spis ugotovil, da terjatev upnika, kot je bila prijavljena z vlogo Predlog za uvedbo stečajnega postopka z dne 9.5.2006, ni bila upoštevana kot prijavljena terjatev in ni bila preizkušana na naroku za preizkus terjatev. Pri 2-mesečnem roku, določenem v 137/I ZPPSL za prijavo terjatev upnikov, gre za obliko varovanja interesov upnikov v smislu seznanitve s pravnim položajem njihovega dolžnika. Smisel te določbe ni postavitev roka „OD – DO“, ampak določitev konca teka roka. Začetek roka pa ne pomeni, da pred tem datumom upnikom ni dopustno prijaviti terjatev v začet stečaj. Izjavo volje je pritožnik podal že v vlogi z dne 9.5.2006 in ta je sprožila celoten stečajni postopek. Glede na to je uporaba pravila iz 137/I ZPPSL v njegovem primeru pravno neutemeljena, saj je prav on podal predlog za začetek stečaja dolžnika, plačal sodno takso in plačal predujem za stroške stečajnega postopka. Opozarja tudi na 137/VIII čl. ZPPSL, ki določa, da predsednik stečajnega senata zavrže prijave, ki jih upniki vložijo po poteku roka iz prvega odstavka tega člena, a contrario pa se po zakonu ne zavržejo tiste prijave, ki jih upniki vložijo pred začetkom teka navedenega roka, a še znotraj stečajnega postopka. Pritožnik pa je z vlogo z dne 9.5.2006 izpolnil vse vsebinske pogoje za prijavljeno terjatev iz 137/III čl. ZPPSL, v njej je tudi verjetno izkazal svojo terjatev do dolžnika.

Pritožba ni utemeljena.

Res je, kar zatrjuje pritožnik, in sicer da je namen objave oklica iz 102. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur.l. RS, št. 67/93 s sprem.) o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, seznanitev upnikov z dejstvom, da je nad določenim dolžnikom začet takšen postopek, in da imajo upniki možnost v (zakonskem) roku iz 1. odst. 137. čl. ZPPSL prijaviti svoje terjatve do dolžnika. Po drugi strani pa tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotavlja, da ZPPSL v tem pogledu ne pozna izjem (razen tistih, ki so določene v 2. odst. 137. čl. ZPPSL), pri pritožniku pa ne gre za takšno izjemo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnik v svoji vlogi z dne 9.5.2006, ki je prva vloga v obravnavani zadevi, navedel: da ima na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi terjatev do dolžnika v tam navedenem znesku; da v izvršilnem postopku zoper dolžnika ni bil poplačan; da ima dolžnik več upnikov; da je pri dolžniku podan stečajni razlog; da predlaga, da se nad dolžnikom začne stečajni postopek. Pri navedeni vlogi je torej šlo za vlogo, ki izpolnjuje pogoje iz 90. in 91. čl. ZPPSL (predlog za začetek stečajnega postopka) in je sodišče prve stopnje na njeni podlagi s sklepom z dne 10.7.2007 začelo stečajni postopek nad obravnavanim dolžnikom.

Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da na oklic o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, objavljenim v Uradnem listu RS, pritožnik ni prijavil svoje terjatve do stečajnega dolžnika. V pritožbi pa opozarja, da skladno z 8. odst. 137. čl. ZPPSL predsednik senata zavrže le tiste prijave terjatev, ki jih upniki vložijo po poteku roka, in da po njegovem to pomeni, da ne more zavreči tistih prijav terjatev, ki so vložene pred začetkom teka roka. Po mnenju pritožbenega sodišča bi z navedenim stališčem tudi bilo mogoče soglašati, vendar pa v obravnavanem primeru pritožnik v svoji vlogi z dne 9.5.2006 ni (hkrati) prijavil svoje terjatve do dolžnika. Gre za to, da ni v tej vlogi sploh omenil, da naj se njegov predlog za uvedbo (prav: začetek) stečajnega postopka nad dolžnikom šteje tudi kot prijava terjatve, saj kot je bilo navedeno zgoraj, vsebuje ta vloga le tiste navedbe oz. sestavine, ki spadajo v okvir predloga iz 90. oz. 91. čl. ZPPSL (ob vložitvi predloga pa tudi še ni moglo biti jasno, ali bo sploh začet stečajni postopek nad dolžnikom). Glede na to je sodišče prve stopnje utemeljeno ni moglo obravnavati kot prijave terjatve v stečajnem postopku nad dolžnikom in je njegovo vlogo z dne 10.12.2007 kot prijavo terjatve utemeljeno zavrglo, ker je bila vložena prepozno (8. odst. 137. čl. ZPPSL).

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZPPSL, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.