VSC Sklep II Kp 54976/2011

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod točko I.) obsojenčev predlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka po pozivu opr. št. I K 54976/2011 z dne 22. 3. 2021 zavrnilo, odobrilo pa mu je obročno plačilo stroškov kazenskega postopka v višini 1.997,95 EUR v 36-ih zaporednih mesečnih obrokih (pri čemer prvi obrok znaša 72,95 EUR, nadaljnjih 35 obrokov pa vsak po 55,00 EUR). Z istim sklepom je obsojenčev predlog za oprostitev plačila sodne takse po plačilnem nalogu (PN) opr. št. I K 54976/2011 z dne 22. 3. 2021 zavrnilo, mu je pa odobrilo obročno plačilo sodne takse za znesek 1.000,00 EUR v 24-ih zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer pa prvi obrok znaša 80,00 EUR. Pod točko III.) pa je obsojenčev predlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka po pozivu sodišča prve stopnje opr. št. I K 54976/2011 z dne 22. 3. 2021 prav tako zavrnilo. Tudi v tem primeru pa je sledilo podrednemu predlogu obsojenca za obročno plačilo stroškov kazenskega postopka v višini 3.755,72 EUR in mu dovolilo te stroške plačati v 36-ih zaporednih mesečnih obrokih. Glede na tako sprejeto odločitev je plačilni nalog Okrožnega sodišča v Celju opr. št. I K 54976/2011 z dne 22. 3. 2021 razveljavilo.

2Taki odločitvi obsojenec nasprotuje s sicer pravočasno vloženo pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja v zvezi z njegovim predlogom za oprostitev plačila sodnih taks in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ga v celoti oprosti plačila vseh stroškov kazenskega postopka, vključno s sodno takso.

3Pritožba je neutemeljena.

4Iz izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev, da je zoper obsojenca kot pritožnika in ostala obsojenca pred sodiščem prve stopnje bil voden kazenski postopek in da je o njihovi krivdi bilo prvič odločeno s sodbo Okrožnega sodišča v Celju opr. št. I K 54976/2011 z dne 10. 9. 2014, zakonitost te sodbe je presojalo pritožbeno sodišče in jo s sklepom opr. št. II Kp 54976/2011 z dne 8. 7. 2015 razveljavilo. Nato je sodišče prve stopnje s sodbo opr. št. I K 54976/2011 z dne 11. 10. 2016 zopet spoznalo obsojenca in ostala dva obsojenca za krive storitve očitanega jim kaznivega dejanja in jim izreklo kazensko sankcijo, nato pa je pritožbeno sodišče po opravljeni glavni obravnavi pritožbam zagovornikov ugodilo in spremenilo prvostopenjsko sodbo tako, da je obsojence (tedaj obtožence) oprostilo obtožbe iz razloga po 3. točki člena 358 ZKP. Vrhovno sodišče RS pa je nato s sklepom opr. št. I Kp 54976/2011 z dne 1. 3. 2019 ugodilo pritožbi višjega državnega tožilca in sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo ter vrnilo zadevo temu sodišču v novo sojenje pred spremenjenim senatom. Pritožbeno sodišče je v ponovnem odločanju s sodbo opr. št. II Kp 54976/2011 z dne 13. 6. 2019 delno ugodilo pritožbi državne tožilke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v odločbi o kazenski sankciji ter obsojenca in ostale spoznalo za krive storitve očitanega jim kaznivega dejanja. Zoper tako odločitev je obsojeni A. A. vložil zahtevo za varstvo zakonitosti po svojih zagovornikih, o kateri pa je Vrhovno sodišče odločilo s sodbo opr. št. I Ips 54976/2011 z dne 22. 7. 2011 in zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo ter obsojencu naložilo v plačilo še sodno takso.

Obsojeni A. A. je po navedenih sodnih odločbah bil dolžan plačati tudi stroške kazenskega postopka in pa sodno takso. Zaradi navedenega mu je 22. 3. 2021 sodišče prve stopnje poslalo poziv za plačilo stroškov kazenskega postopka v višini 1.997,95 EUR ter tudi poziv za plačilo stroškov postopka v višini 3.755,72 EUR, istočasno pa tudi plačilni nalog za plačilo sodne takse v višini 1.000,00 EUR. V predlogu obsojenca, vloženem po njegovem zagovorniku 19. 4. 2021 in v njegovem predlogu z dne 5. 5. 2021 je obsojenec predlagal oprostitev plačila sodne takse, podredno pa obročno plačilo stroškov kazenskega postopka, kar je utemeljeval s tem, da gre za visoke zneske, sam pa kot zaposlen prejema plačo v višini 900,00 EUR, plačuje najemnino in mesečne stroške, preživlja pa tudi izvenzakonsko partnerko, ki prejema samo nadomestilo za plačo v višini 200,00 EUR. Slednje je utemeljeval tudi s prilogami o svojem premoženjskem stanju in stanju svoje zunaj zakonske partnerke.

5Prvo sodišče je pravilno izhajalo iz določbe četrtega odstavka člena 95 ZKP, ki določa, da sodišče sme v odločbi, s katero odloči o stroških postopka, oprostiti obdolženca (obsojenca) povrnitve vseh ali pa dela stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka člena 92 ZKP (tudi sodne takse) le v primeru, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje samega obdolženca ali pa tistih oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati. Če pa se take okoliščine ugotovijo po izdaji odločbe o stroških, pa se sme na predlog obdolženca s posebnim sklepom oprostiti obdolženca povrnitve stroškov postopka, sme se tudi odložiti plačilo stroškov kazenskega postopka, ali pa mu dovoliti, da jih povrne v obrokih. Sodišče prve stopnje je, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa, obsojencu sledilo pri podrednem predlogu, ko je sam predlagal, da se mu dovoli plačilo stroškov postopka in pa sodne takse v obrokih, zavrnilo pa je njegov predlog za oprostitev plačila stroškov postopka.

6Prvo sodišče je temeljito analiziralo obsojenčevo premoženjsko stanje, kar je povzeto v točki 6) izpodbijanega sklepa in glede na obsojenčeve dohodke in dohodke njegove izvenzakonske partnerke ugotovilo, da v času podaje predloga za oprostitev plačila stroškov postopka obsojenec izkazuje celo boljše premoženjske razmere v primerjavi s tistimi, ki so bile ugotovljene ob izreku obsodilne sodbe v letu 2016, na podlagi česar je zaključilo, da obsojenčeve premoženjske razmere niso take, da bi plačilo stroškov kazenskega postopka, kot tudi sodne takse, kar mu je bilo naloženo z obema pozivoma in s plačilnim nalogom, ogrozilo njegovo vzdrževanje in vzdrževanje njegove zunajzakonske partnerke. Zato je njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks in stroškov postopka zavrnilo.

7Je pa prvo sodišče ob natančni analizi obsojenčevih mesečnih dohodkov in dohodkov njegove zunaj zakonske partnerke ter višino dolgovanih stroškov in pa sodne takse, kot izhaja iz razlogov v izpodbijanem sklepu pritrdilo obsojencu, da je utemeljen njegov predlog za obročno plačilo stroškov postopka in pa sodne takse, saj bi bila s takojšnjim plačilom v celotnih zneskih občutno zmanjšana sredstva, s katerimi obsojenec preživlja sebe in pa svojo zunajzakonsko partnerko, kajti stroški kazenskega postopka znašajo 1.997,95 EUR, sodna taksa 1.000,00 EUR, stroški postopka, ki jih je obsojenec dolžan plačati nerazdelno z ostalima obsojencema pa 3.755,72 EUR, kar je utemeljevalo odločitev sodišča prve stopnje o obročnem plačilu tako, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, česar tudi pritožnik ne problematizira in se zavzema za popolno oprostitev plačila vseh stroškov postopka in pa sodne takse, kar pa je neutemeljeno.

8Pritožnik s svojimi pritožbenimi navedbami zato znova izpostavlja svoje premoženjsko stanje in ponavlja navedbe v predlogu za oprostitev plačila sodnih stroškov in sodne takse ter poudarja, da je 19. 5. 2021 nastopil prestajanje zaporne kazni. Življenje si je pred tem uredil, saj se je zaposlil, vendar pa mu bo nastop zaporne kazni onemogočil pridobivanje dohodkov, saj je izgubil na ta način čudovito službo, prav tako pa se je moral preseliti iz najetega stanovanja v drugo, kjer plačuje najemnino v višini 180,00 EUR in obratovalne stroške (250,00 EUR), bil pa je prisiljen prodati tudi svoje osebno vozilo. Njegova sredstva za življenje so zmanjšana tudi zaradi tega, ker njegova zunajzakonska partnerka zaradi epidemije prejema nadomestilo od države za dve uri dela v višini 200,00 EUR. Meni, da tako izpostavljene premoženjske razmere, v katerih živita z zunaj zakonsko partnerko utemeljujejo tudi oprostitev plačila vseh stroškov kazenskega postopka in pa sodne takse.

9Kot je bilo že predhodno obrazloženo, je prvo sodišče v izpodbijanem sklepu na podlagi prilog in izjav o premoženjskem stanju obsojenca in njegove zunaj zakonske partnerke natančno analiziralo njune skupne prihodke in ugotovilo, da je obsojenčevo premoženjsko stanje ob podaji predloga za oprostitev celo ugodnejše, kot je bilo pri izreku prve sodbe v letu 2016. Drži sicer, da je obsojenec na prestajanju zaporne kazni in ne pridobiva dohodkov, vendar pa slednje prvo sodišče ni prezrlo in je ravno iz tega razloga sledilo obsojenčevemu predlogu za obročno plačilo stroškov postopka in sodne takse, pri čemer je izpostaviti, da mu je plačilo sodne takse dovolilo v maksimalno določenem številu zaporednih mesečnih obrokih (24 zaporednih mesečnih obrokih), medtem ko mu je plačilo stroškov postopka dovolilo obročno odplačevati še v daljšem časovnem obdobju, to je celo v 36-ih zaporednih mesečnih obrokih, kar je bistveno daljše obdobje, kot je čas, ki ga bo obsojenec prebil na prestajanju zaporne kazni, ki jo je nastopil v maju 2021.

10Glede na povedano so pritožbene navedbe o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja glede obsojenčevih premoženjskih razmer neutemeljene, saj je sodišče prve stopnje na podlagi natančne analize obsojenčevega premoženjskega stanja in razmer, v katerih živita z zunajzakonsko partnerko utemeljeno zavrnilo obsojenčev predlog za oprostitev plačila stroškov postopka in pa sodne takse, medtem ko je istočasno pritrdilo obsojenčevemu podrednemu predlogu za obročno plačilo tako sodne takse, kot tudi vseh stroškov postopka, kar izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

11Iz teh razlogov je bilo potrebno tako pritožbo obsojenca, ki je neutemeljena zavrniti (tretji odstavek člena 402 ZKP) in potrditi izpodbijani sklep v odsotnosti kršitve, na katero pritožbeno sodišče ob preizkusu zakonitosti sklepov sodišč prve stopnje pazi uradoma (peti odstavek člena 402 ZKP).

12V skladu z določbo četrtega odstavka člena 10 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se v tem postopku sodna taksa ne plača.