VSL Sklep IV Ip 1127/2021

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe.

2Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik, ki pove, da nima potrebnega pravnega znanja, zato je napačno razumel in opredelil posamezne izraze in pojme. V nadaljevanju pove, da je izvršilni naslov izvršnica, predlog zavarovanja zastavna pravica na premičnini: spletni strani http://....eu, katere lastnik je dolžnik. Predlaga, da se na podlagi te pritožbe izda sklep o zavarovanju z zastavno pravico.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po 247. členu ZIZ ima upnik na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati njeno zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi premičnini.

5Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je izvršnica sicer primeren izvršilni naslov za zavarovanje, pravilno pa je tudi ugotovilo, da upnik predloga za zavarovanje ni ustrezno dopolnil v delu, ki se nanaša na sredstvo zavarovanja. Kot izhaja iz predloga za zavarovanje je upnik v njem navedel kot sredstvo zavarovanja, da predlaga ustanovitev zastavne pravice na stvarnem vložku dolžnika (spletna stran http://....eu), v isti vlogi je na koncu predlagal tudi ustanovitev zastavne pravice na poslovnem deležu. Po pozivu sodišča pa je predlog dopolnil tako, da je kot sredstvo zavarovanja navedel overjeno izvršnico. Tudi po presoji pritožbenega sodišča ostaja sredstvo zavarovanja nejasno tudi po vložitvi dopolnitve predloga za zavarovanje. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog v skladu z določbo četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrglo.

6V pritožbi je upnik sicer dodatno pojasnil svoj predlog za zavarovanje, a je pri odločanju sodišče vezano na predlog, kakršnega je upnik vložil oz. dopolnil pred sodiščem prve stopnje. Dodatne navedbe v pritožbi predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto, ki pa je ni mogoče upoštevati. Pritožbeno sodišče ob tem še dodaja, da Tretji del ZIZ, ki se nanaša na zavarovanje, ne daje pravne podlage za ustanovitev prisilne zastavne pravice na nečem, kar ni nepremičnina, premičnina ali poslovni delež. Spletne strani, tudi če ta predstavlja stvarni vložek v osnovni kapital pravne osebe v skladu z določbami ZGD, ni mogoče šteti za premično stvar, zato po ZIZ ni mogoče ustanoviti prisilne zastavne pravice na spletni strani¹.

¹ To je mogoče primerjati z intelektualnimi storitvami, med katere sodijo tudi računalniški programi in podobno; M. Tratnik v: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV založba, Uradni list, 2004, str. 116.