VSL Sklep II Ip 1020/2021
ECLI:SI:VSLJ:2021:II.IP.1020.2021Področje: izvršilno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–6▾
Jedro povzetek sodišča
Zakonodajalec angažiranja izvršitelja za namen cenilčevega ogleda nepremičnine (in morebitnega nasilnega vstopa v stanovanje za ta namen) ni predvidel, zato je neustrezno smiselno sklicevanje na določbo, ki omogoča ogled nepremičnine potencialnemu kupcu.
Izrek
Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.
Obrazložitev
1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (1.) določilo izvršitelja, (2.) sodni cenilki dovolilo ogled nepremičnine, ki je predmet izvršbe v tej zadevi, in (3.) odločilo, da datum in uro ogleda določi izvršitelj v dogovoru s cenilko.
2Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje dolžnica A. A., ki predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da bodo z izpodbijano odločitvijo nastali nepotrebni stroški, saj za postavitev izvršitelja, ki bi cenilki omogočil ogled nepremičnine, ni pravne podlage.
3Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.
4Pritožba je utemeljena.
5Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi smiselno sklicevalo na določbo prvega odstavka 176. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju1 (v nadaljevanju: ZIZ), ki določa, da sodišče tistemu, ki se zanima za nakup nepremičnine, na njegovo zahtevo in stroške dovoli, da si jo ogleda. Sodišče se smiselno sklicuje tudi na 104. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja2 (v nadaljevanju: pravilnik), ki v prvem odstavku določa, da izvršitelj omogoči ogled nepremičnine, ki ga je pristojni organ dovolil zaradi nakupa, na način in v času, določen v odredbi o prodaji nepremičnine. V nadaljnjih odstavkih ta člen določa podrobnosti v zvezi s potekom takega ogleda. Ne ZIZ in ne Pravilnik ne urejata ogleda nepremičnine za potrebe cenitve, ampak o ogledu govorita samo v povezavi z ogledom potencialnega kupca. Namen tega pa je, da se potencialnemu kupcu omogoči ogled nepremičnine, s čimer pridobi ustrezne informacije na podlagi katerih se potem lahko odloči ali bo nepremičnino kupil ali ne. Ker tako ZIZ kot tudi Pravilnik govorita o »tistem, ki se zanima za nakup nepremičnine« oz. o »ogledu zaradi nakupa«, v ta okvir ne sodi sodni cenilec, katerega namen pa je pridobiti podatke za ugotovitev vrednosti nepremičnine. Zakonodajalec angažiranja izvršitelja za namen cenilčevega ogleda nepremičnine (in morebitnega nasilnega vstopa v stanovanje za ta namen) ni predvidel, zato je neustrezno smiselno sklicevanje na določbo, ki omogoča ogled nepremičnine potencialnemu kupcu. V praksi sodnih cenilcev in tudi v sodni praksi je za take primere (ko se dolžnik ne odziva sodnemu cenilcu) rešitev ta, da cenilec oceni nepremičnino na podlagi zunanjega ogleda in podatkov o nepremičnini, ki so dostopni iz javnih evidenc.
6Ker je pritožba utemeljena, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep, ki temelji na neustrezni materialnopravni podlagi razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku3 v zvezi s 15. členom ZIZ).
1 Uradni list RS, št. 51/1998, s spremembami.
2 Uradni list RS, št. 18/2003, s spremembami.
3 Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 13. 4. 2022Nazaj na vrh ↑