VSK Sklep VII Kp 51004/2019

I. Pritožbi se kot neutemeljeni zavrneta.

1Okrožno sodišče je z izpodbijanim sklepom pod točko I. izreka kot neutemeljeni zavrnilo zahtevi za izločitev dokazov, ki sta ju vložila zagovornika obdolženih A in B. Pod točko II. izreka je iz spisa izločilo poročilo o tajnem opazovanju z dne 22. 9. 2019, na list. št. 744745 spisa. Pod točko II. izreka je navedlo, da se po pravnomočnosti sklepa izločeno listino zapre v poseben ovitek in shrani ločeno od drugih spisov.

2Zoper sklep sta vložila pritožbi zagovornika A in B. Oba navajata, da se pritožujeta zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja po prvem odstavku 373. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka 370. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in kršitve 35. člena Ustave RS, zagovornik obdolžene B še zaradi iz razloga po 11. točki prvega odstavka 371. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 370. člena ZKP. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi in izpodbijani sklep spremeni tako, da iz spisa izloči dokaze, kot je bilo predlagano v ekskluzijskih zahtevah.

3Pritožbi nista utemeljeni.

4Ob preizkusu izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ocenjuje, da je odločitev sodišča prve stopnje, vsebovana v izreku izpodbijanega sklepa, pravilna in tudi obrazloženo s prepričljivimi razlogi, pritožbene navedbe je ne morejo izpodbiti. V obravnavani zadevi gre za vprašanje dopustnosti uporabe dokazov, ki inkriminirajo neko drugo osebo, in ne tiste, zoper katero so bili prikriti preiskovalni ukrepi odrejeni. V (ustavno)sodni praksi je sprejeto stališče, po katerem je uporaba dokazov, zbranih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, odrejenimi zoper drugo osebo, dopustna tedaj, kadar organi pregona ob izvajanju odredbe v okviru, kot je bila izdana, nenamerno oziroma naključno naletijo na dokaz, ki ima obremenilni značaj za osebo, ki je sodelovala pri izvršitvi kaznivega dejanja z osebo, zoper katero je bil ukrep odrejen. Gre za tako imenovano plain view doktrino ali doktrino incidenčne najdbe, ki predstavlja izjemo od pravila, da so zasegi brez zakonitega naloga neupravičeni, in se uporabi takrat, kadar organi pregona nenadejano naletijo na dokaze, ki se uporabijo zoper osumljenca. V obravnavani zadevi je bil zoper obdolženega A odrejen ukrep tajnega opazovanja z namestitvijo tehničnih naprav za video snemanje na območju nasada konoplje na zemljiški parceli št. 994/3 k.o. Plavje. Med izvajanjem tajnega opazovanja zoper A je bil posnet C. Bistvo očitkov obeh pritožnikov je, da je bil prikriti preiskovalni ukrep že od vsega začetka usmerjen prav zoper obdolženega C. Pri tem izpostavljata vsebino anonimne prijave z dne 8. 8. 2019 ter vsebino posameznih navedb uradnega zaznamka PU Koper z dne 17. 9. 2019, odredbe o prikritem preiskovalnem ukrepu, izdane zoper obdolženega A, z dne 18. 9. 2019 ter prejšnjega sklepa o izločitvi dokazov z dne 30. 1. 2020. Iz navedenega po njuni oceni izhaja, da je bil prikriti preiskovalni ukrep od začetka usmerjen zoper obdolženega C, oziroma da je policija z izvajanjem ukrepa, odrejenega zoper soobdolženca, želela ujeti prav obdolženega C in je bila policija osredotočena prav nanj. V obravnavani zadevi tako ne gre za situacijo, ko bi se obdolženec slučajno ujel v izvajanje ukrepa, odrejenega zoper drugo osebo.

5Za presojo obravnavane zadeve je ključno vprašanje, ali so v trenutku izdaje odredbe za tajno opazovanje zoper obdolženega A oziroma v času izvajanja ukrepa tajnega opazovanja, odrejenega zoper obdolženega A, obstajali utemeljeni razlogi za sum, da obdolženi C sodeluje pri izvršitvi obravnavanega kaznivega dejanja z obdolženim A. Odgovor na to vprašanje je negativen, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje izpodbijanem sklepu in to tudi prepričljivo obrazložilo, temu pa pritrjujeta tudi oba pritožnika. Kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, anonimna prijava za dokazni standard utemeljenih razlogov za sum ne zadostuje, z drugimi dokazi ali podatki, da bi bil pri dejanju udeležen C, pa policisti niso razpolagali. Pritožnika imata prav, da so policisti preverili in ugotovili, da je poleg A tudi njegov sin C lovec, zaradi česar obstaja nevarnost namestitve t. i. lovskih kamer v smislu varovanja prepovedane dejavnosti. Nimata pa prav, da to preverjanje kaže, da je bila policija osredotočena na C; šlo je za preverjanje v smislu preverjanja anonimne prijave z dne 8. 8. 2019. Pritožnika nadalje izpostavljata, da bi policisti v obravnavanem primeru, tako kot v nešteto podobnih, lahko enostavno poželi konopljo in podali ovadbo zoper lastnika zemljišča A, in ker tega niso storili, to pomeni, da so odredbo, izdano zoper A, uporabili za osredotočeno zbiranje podatkov in informacij prav zoper C. Pritožnika nimata prav. Kot izhaja iz policijskega predloga in tožilske odredbe za tajno opazovanje A, policisti niso imeli dovolj podatkov in dokazov za utemeljenost suma, da A izvršuje obravnavano kaznivo dejanje, in so z izvajanjem ukrepa želeli pridobili in zagotovili dokaze zoper njega, pa tudi zoper morebitne ostale sostorilce, pri čemer podatkov in dokazov, da so mislili na C, ni. Od okoliščine, ki jo je navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da ni nobenega podatka o tem, da bi policisti po tem, ko naj bi bil dne 20. 9. 2019 na parceli 994/3 k.o. Plavje posnet C, nadaljevali s spremljanjem njegovega položaja, gibanja in aktivnosti izven parcele, odločitev sodišča prve stopnje ni odvisna, zato pritožbeno polemiziranje v zvezi s tem ne more biti uspešno. Ker torej v trenutku izdaje odredbe za tajno opazovanje zoper obdolženega A oziroma v času izvajanja ukrepa tajnega opazovanja, odrejenega zoper obdolženega A, niso obstajali utemeljeni razlogi za sum, da C sodeluje pri izvršitvi obravnavanega kaznivega dejanja, to pomeni, da so policisti naključno oziroma nenadejano naleteli na dokaze, ki so obremenilni za C, in je zato uporaba teh dokazov zoper njega dopustna.

6Pritožnika tudi nimata prav, ko izpodbijata prvostopenjsko presojo, da s tajnim opazovanjem oziroma snemanjem ni bilo poseženo v pravico C in B do zasebnosti iz 35. člena Ustave RS. Pritožnika natančno opisujeta značilnosti zemljiške parcele, na kateri je prišlo do tajnega snemanja, in trdita, da je sodišče prve stopnje na tem zemljišču neutemeljeno odreklo pričakovano zasebnost. Vendar je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sta C in B na navedeni parceli uživala bistveno nižjo stopnjo zasebnosti, kot bi jo v stanovanju, ter je po opravljenem testu sorazmernosti pravilno zaključilo, da s tajnim opazovanjem ni bilo nedopustno poseženo v pravico C in B do zasebnosti. To je v izpodbijanem sklepu tudi prepričljivo obrazložilo (točke 14 do 17) in navedenemu ni kaj dodati.

7Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornikov obdolženih A in B kot neutemeljeni zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).