VSL Sklep I Cp 2107/2020

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka I izreka) potrdi izpodbijani sklep.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je strokovna podlaga, ki jo je v postopku izdelala imenovana izvedenka geodetske stroke, primerna za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru. Zato je Geodetski upravi RS naložilo, naj po pravnomočnosti sklepa prioritetno evidentira spremembe v zemljiškem katastru v skladu z elaboratom geodetske storitve z dne 29. 7. 2020, št. rezervacije ..., ki je sestavni del sklepa, in sicer tako, da evidentira novo nastale parcele in dele mej med novo nastalimi parcelami kot urejene (točka I izreka). V točki II je naložilo GURS, naj sodišče obvesti o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru.

2Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotna udeleženka. Izpodbija ga v točki I. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP¹ v zvezi s 37. členom ZNP² in tretjim členom ZVEtL-1³. Predlaga spremembo sklepa z zavrženjem oziroma zavrnitvijo predloga, podrejeno se zavzema za razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je podala obširne pripombe z dne 1. 9. 2020 in z dne 2. 9. 2020 zoper izvedensko delo sodne izvedenke geodetske stroke. V celoti povzema pripombe na tri skice parcelacije (to je: svojo pripravljalno vlogo na red. št. 412 spisa). Sodišču očita, da se do njih ni argumentirano opredelilo. Vsebina izpodbijanega sklepa ne ustreza standardu obrazložene sodne odločbe, zato ji ne omogoča učinkovitega pravnega sredstva. Njene navedbe so v celoti preslišane. Kršena je njena pravica do izjave. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sklep je v izpodbijanem delu nepravilen in nezakonit.

3Predlagatelji so odgovorili na pritožbo. Predlagajo njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Sodišče z njim ni odločilo o obsegu pripadajočega zemljišča, ampak le opravilo presojo, ali je elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. Dejstva, ki so pomembna za končno odločitev, še niso odločilna. O lastninski pravici bo odločeno v končni odločbi. Takrat bo nasprotna udeleženka lahko navajala pritožbene razloge, ki jih navaja sedaj. Očitane procesne kršitve ni. Obrazložitev je pravilna in skladna s sodno prakso, ki jo navaja.

4Pritožba ni utemeljena.

5Izpodbijani sklep ima oporo v šestem odstavku 13. člena ZVEtL-1, po katerem je sodišče ugotovilo ustreznost podlage za določitev skupnega pripadajočega zemljišča k stavbam etažnih lastnikov - predlagateljev. S tem sklepom se še ne odloča o tem, ali posamezne (novo odmerjene) nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k določenim stavbam v etažni lastnini, kajti sodišče z njim še ne odloča o lastninski pravici glede teh nepremičnin. Po uveljavljanih stališčih sodne prakse, na katere pravilno opozarjajo predlagatelji v odgovoru na pritožbo, je sklep o primernosti strokovne podlage za evidentiranje sprememb v katastru mogoče izpodbijati le glede pravilnosti presoje, ali je strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v katastru. Pritožnica tehničnih pripomb na izvedenkino delo po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje ni podala. Ne navaja jih niti v pritožbi. Tako kot na prvi stopnji, tudi v pritožbi navaja le, katere od novo nastalih parcel so po njenem mnenju oziroma elaboratu, na katerega se sklicuje, predlagane za grajeno javno dobro in katere ne⁴. Sodišče prve stopnje je navedene pripombe pritožnice pravilno ocenilo kot pripombe vsebinske narave in v razlogih pod točko 3 sklepa povedalo, da se bo o njih izreklo v končnem sklepu. Tako se izkažejo pritožbeni očitki o prezrtih pripombah nasprotne udeleženke za neresnične, razlogi, zakaj jih sodišče prve stopnje še ni obravnavalo, pa so pravno pravilni in zadostni. Očitanih procesnih kršitev po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni. Odločanje o tem, ali so novo odmerjene parcele skupno pripadajoče zemljišče k stavbam predlagateljev, ali pa (in katere) so grajeno javno dobro, bo predmet končne vsebinske odločbe o skupnem pripadajočem zemljišču.

6Pritožbeni razlogi torej niso podani. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje o ustreznosti podlage za določitev skupnega pripadajočega zemljišča k stavbam predlagateljev je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1. Sklep tudi ni obremenjen z očitanimi procesnimi kršitvami niti tistimi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in tretjim členom ZVEtL-1).

¹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 2671999 s spremembami
² Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/1986 s spremembami; uporaba na podlagi prvega odstavka 216. člena ZNP-1, Ur. l. RS, št. 16/2019
³ Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Ur. l. RS, št. 34/2017
⁴ Od novo nastalih parcel, ki jih je po navodilu sodišču parcelirala oziroma odmerila izvedenka geodetske stroke pritožnica v pritožbi za tri od njih trdi, da so po elaboratu ... predlagane za grajeno javno dobro, za 10 od novih parcel pa trdi, da po navedenem elaboratu niso predlagane za grajeno javno dobro.