VSL Sklep Cst 40/2020

Pritožbi upraviteljice (p. d. 402) zoper sklep (p. d. 395) se ugodi in se izpodbijani sklepi spremeni tako, da se glasi:

„1. Nadomestilo upraviteljici za izdelavo otvoritvenega poročila se dodatno odmeri v višini 3.366,42 EUR, ki se poveča za 6,36 % prispevek za zdravstveno zavarovanje.

2. Po pravnomočnosti tega sklepa ima upraviteljica pravico do plačila 90 % zneska nadomestila iz 1. točke tega izreka. O plačilu zadnjih 10 % tega zneska bo sodišče odločalo po prejemu končnega poročila upraviteljice.“

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (procesno dejanje 395, v nadaljevanju p. d.) predlog upraviteljice za odmero dodatne nagrade za izdelavo otvoritvenega poročila, zavrnilo. Bistveni razlogi sodišča prve stopnje so, da je sodišče že odločalo o nadomestilu upraviteljici za izdelavo otvoritvenega poročila (p. d. 123).

Upraviteljica pa je 14. 4. 2019 (p. d. 318) sodišču predlagala odmero dodatne nagrade za izdelavo otvoritvenega poročila. V predlogu je upraviteljica pojasnila, da ji je v pravdnih postopkih uspela vrnitev premoženja v stečajno maso v dodatni višini 854.070,00 EUR, kar skupaj s premoženjem, ki je bilo navedeno v otvoritveni bilanci (65.888,67 EUR) znaša skupaj 919.958,67 EUR. Po četrtem odstavku 5. člena tarife Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Pravilnik) znaša nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila 3.947,00 EUR povečano za 0,2 % nad 500.000,00 EUR od osnove, zmanjšana za vrednost premoženja (sredstev), ki je izkazana v novi otvoritveni bilanci stanja dolžnika.

Zato je upravičena do zneska nadomestila za otvoritveno poročilo v višini 4.786,92 EUR (3.947,00 EUR povečano za 839,92 EUR). Upoštevajoč že s sklepom z dne 6. 8. 2015 odmerjeno nagrado v višini 1.420,50 EUR, znaša dodatna neodmerjena nagrada 3.366,42 EUR, povečana za 6,36 % prispevek za zdravstveno zavarovanje. Upraviteljica je bila namreč v tem postopku imenovana kot fizična oseba, zato mora poravnati še prispevek za zdravstveno zavarovanje.

2Sodišče je sicer sledilo upraviteljici ter je upoštevalo, da je stečajna masa na dan začetka stečajnega postopka znašala 919.958,67 EUR. Tudi, če bi sodišče upoštevalo vrednost teh dolžnikovih sredstev, nadomestilo ne bi bilo višje od že, s sklepom z dne 6. 8. 2015 (p. d. 123), odmerjenega najnižjega nadomestila. Vendar pa je kot pravno podlago za zavrnitev upraviteljičinega predloga za odmero dodatne nagrade uporabilo prehodne in končne določbe 11. člena Pravilnika (v nadaljevanju Pravilnik 2015).¹ Po 11. členu Pravilnika 2015 se namreč nagrada in stroški odmerijo po Pravilniku, ki je veljal, ko je bil začet ta postopek. Pravilnik² (v nadaljevanju: Pravilnik 2009), ki je veljal ob začetku postopka (p. d. 33, 24. 10. 2014, pravnomočen 22. 1. 2015) je v prvem odstavku 5. člena določal, da nadomestilo upravitelja za izdelavo otvoritvenega poročila znaša 0,1 % od vrednosti premoženja, izkazani v otvoritveni bilanci stanja stečajnega dolžnika na dan začetka stečajnega postopka. Po šestem odstavku 5. člena Pravilnika 2009 je znesek najnižjega nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila znašal 1.420,50 EUR.

3Upraviteljica se je zoper sklep pravočasno pritožila (p. d. 402) in je uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Bistveni pritožbeni razlog je, da je ravno zaradi uspešno izpeljanih pravdnih postopkov pridobila premoženje večje vrednosti, ki je postalo del stečajne mase in sicer šele po izdelavi otvoritvenega poročila. To pa je bilo po začetku veljavnosti Pravilnika 2015. Zato je upraviteljica prepričana, da bi moralo sodišče upoštevati s tem pravilnikom spremenjena pravila za odmero nagrade in v celoti ugoditi predlogu upraviteljice. Pri tem se je sklicevala tudi na sodno prakso.³ Vse aktivnosti upraviteljice so bile torej opravljene po sedaj veljavnem Pravilniku 2015. Zato je sodišču druge stopnje predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter ji prizna in odmeri nagrado v višini kot jo je predlagala.

4Pritožba je utemeljena.

5V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, kateri splošni akt (Pravilnik) je podlaga za odmerjanje nagrad upraviteljem za stečaje, ki so se začeli pred začetkom veljavnosti splošnega pravnega akta, upraviteljeva dejanja pa so bila opravljena v času, ko je začel veljati drugi splošni akt, če do tedaj stečajni postopek še ni bil zaključen. Zaradi pravila o časovni veljavnosti splošnih aktov je lahko Pravilnik podlaga za odmero nagrade upravitelju, le za tista opravila, ki so bila opravljena v tistem časovnem trenutku, ko je Pravilnik veljal.⁴

6Pri prvi odmeri nadomestila upraviteljici za izdelavo otvoritvenega poročila, ni bilo pravno odločilnega pomena za odmero njene nagrade, ali je sodišče prve stopnje uporabilo kot podlago za svojo odločitev Pravilnik 2009 ali Pravilnik 2015. Upraviteljica je bila tedaj glede na vrednost sredstev, izkazanih v otvoritveni bilanci stanja, namreč po obeh pravilnikih upravičena do najnižjega zneska nadomestila, ki je bil tudi pravnomočno odmerjen s sklepom o nagradi (p. d. 123). Vendar pa je upraviteljica potem, ko je že začel veljati Pravilnik 2015 s svojimi aktivnostmi dosegla, da se je stečajna masa povečala in znaša po oceni likvidacijske vrednosti 919.958,67 EUR. Da je povečanje likvidacijske vrednosti treba upoštevati pri osnovi za odmero nadomestila upraviteljice za izdelavo otvoritvenega poročila, je v razlogih izpodbijanega sklepa sicer pritrdilo tudi sodišče prve stopnje. Enako stališče je zavzelo tudi že višje sodišče, na kar je pravilno opozorila tudi upraviteljica (Cst 297/2019 z dne 11. 7. 2019).

7Bistveno za odločitev v tem postopku je, da je v trenutku, ko je upraviteljica pridobila še dodatno premoženje v stečajno maso, veljal Pravilnik 2015, ki je v prvem odstavku 5. člena določil drugačno lestvico nadomestil upravitelja.

8Po mnenju sodišča druge stopnje bi sodišče prve stopnje moralo pri odmeri nagrade upraviteljice za otvoritveno poročilo (kot dodatno nagrado) upoštevati Pravilnik 2015, torej tisti predpis, ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa, ne glede na 11. člena tega Pravilnika. V sodni praksi je bilo podobno vprašanje že obravnavano, ko je ob začetku stečajnega postopka veljal en podzakonski akt, v času odločanja pa drug podzakonski akt. Enako lahko velja tudi za spremembe in dopolnitve istega podzakonskega akta, ki posamezen položaj ureja drugače od prej veljavnih določil podzakonskega akta.

9Sodišče druge stopnje zato povzema stališče, ki ga je oblikovalo Višje sodišče v Kopru.⁵ Pravilnik, ki velja v času odločanja sodišča prve stopnje je treba uporabiti zato, ker je upraviteljica šele z izdajo izpodbijanega sklepa pridobila pravno upravičenje do določenega plačila nagrade za konkretno opravljeno delo. Sklep o odmeri nagrade je namreč sklep konstitutivne narave (šesti odstavek 104. člena ZFPPIPP). To pomeni, da upravitelj do trenutka njegove izdaje iz tega naslova še ne pridobi nobene pravice. Pravni učinki nastopijo v sferi pravnega položaja upraviteljice takrat, ko sodišče s sklepom odloči o predlogu upraviteljice za odmero nagrade. Za stanje, ki nastane kasneje, je treba uporabiti novo pravilo ali nov (noveliran) predpis, v konkretnem primeru Pravilnik 2015.

10Ne glede na 11. člen Pravilnika 2015, ki določa, da se uporabi prej veljavni pravilnik za postopke, ki so se začeli pred uveljavitvijo Pravilnika 2015, glede na to, da se je stečajni postopek res začel, ni pa bil še zaključen, je Pravilnik 2015 lahko podlaga za odmero nagrade upraviteljici za tista opravila, ki so bila opravljena po začetku veljavnosti Pravilnika 2015, to je po 3. 1. 2015.

11Sodišče druge stopnje je zato zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožbi upraviteljice ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Nadomestilo je torej dodatno odmerjeno po 1. točki četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP in po IV. točke prvega odstavka 5. člena Pravilnika 2015. V skladu z drugim odstavkom v zvezi s desetim odstavkom 104. člena ZFPPIPP se plača 90 % nadomestila po pravnomočnosti tega sklepa, zadnjih 10 % pa, ko upravitelj predloži končno poročilo.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

----------------------------------------

¹ Uradni list RS, št. 91/2008, 119/2008, 53/2009, 92/2014, začetek veljavnosti 3. 1. 2015.

² Uradni list RS, št. 91/2008, 119/2008, 53/2009.

³ Cst 297/2019 z dne 11. 7. 2019.

⁴ Primerjaj smiselno VSL sklep III Cpg 717/2009 z dne 19. 10. 2009, VSK sklep Cpg 183/2009 z dne 8. 10. 2009.

⁵ VSK sklep Cpg 183/2009 z dne 8. 10. 2009.