VSL Sklep I Cp 1355/2020

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v III/4. točki, ki se nanaša na parcelo 1106/1, k. o. ..., in v stroškovnem delu v VIII. točki) potrdi.

II. Pritožniki nosijo svoje pritožbene stroške.

1V obravnavani nepravdni zadevi je predlagatelj vložil predlog za delitev solastnine proti 14 nasprotnim udeležencem ter predlagal fizično delitev na način, da se 22 nepremičnin razdeli med nasprotne udeležence, ki mu izplačajo vrednost njegovih solastniških deležev. Tekom postopka so posamezni udeleženci postopka sklepali sodne poravnave tako, da jih je od prvotnih udeležencev postopka ostalo šest, to je predlagatelj in pet nasprotnih udeležencev. Sodišče prve stopnje je postopek za delitev štirih parcel ustavilo (I. in II. točka izreka), preostalih 18 parcel pa je razdelilo med predlagatelja in pet nasprotnih udeležencev, posameznim naložilo izplačilo razlike med vrednostjo prejetih nepremičnin in vrednostjo solastninskih deležev ter odločilo o stroških postopka (od III. do IX. točke izreka sklepa).

2Četrta nasprotna udeleženka in peti nasprotni udeleženec sklep izpodbijata v delu, ki se nanaša na dodelitev parcele 1106/1, k.o. ..., nasprotnemu udeležencu Ž. K., prva in četrta nasprotna udeleženka ter drugi in peti nasprotni udeleženec pa sklep izpodbijajo tudi glede odločitve o stroških v VIII. točki izreka, in sicer iz vseh zakonsko dopustnih pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Uvodoma opozarjajo, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu napačno navedlo podlago Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), saj je bil predmetni postopek uveden pred uveljavitvijo tega zakona in se je postopek vodil in dokončal po prejšnjih predpisih, to je po ZNP. Navajajo, da je sodišče parcelo 1106/1 nepravilno in nezakonito dodelilo v izključno last tretjemu nasprotnemu udeležencu. Za prevzem navedene parcele so se potegovali trije nasprotni udeleženci, to so B. J., D. R. in Ž. K. Med njimi je bilo nesporno, kot izhaja iz zapisa naroka z dne 22. 1. 2020, da parcele 1106/1, 191, 1103/1 in 1106/2 tvorijo zaokrožen kompleks. Ker je sodišče v sklepu kljub nespornosti navedeno vprašanje izpostavilo, je prišlo do kršitve razpravnega načela in pravice strank do izjave v postopku. Nadalje se sodišče glede sporne parcele ne bi smelo opreti na dejstvo, da je četrta nasprotna udeleženka pooblastila nepremičninsko agencijo za prodajo te parcele, saj v postopku nihče ni podal ugovora, da ta nasprotna udeleženka nima prevzemnega interesa, ker je v teku postopek prodaje. Če je sodišče navedeno dejstvo štelo za relevantno, bi ji ga moralo predočiti, da bi lahko pojasnila razloge za prodajo. Odprodaja nepremičnine se ne izvaja zaradi pridobitve denarnih sredstev, temveč na pobudo sosedov, ki bi parcelo lastninsko priključili k svoji parceli, da bi dobili zaokrožen kompleks kmetijskega zemljišča in zelenega pasu ob naselju, parcelo pa bi še naprej obdelovala četrta nasprotna udeleženka in peti nasprotni udeleženec. Ker sodišče ni izvedlo materialnoprocesnega vodstva, jima je onemogočilo izjavo o odločilnem dejstvu, kot tudi o dejstvu, da tretji nasprotni udeleženec ni zainteresiran za kmetijsko obdelavo zemljišč, pač pa cilja na spremembo namenske rabe zemljišča v stavbno zemljišče in prodajo tega zemljišča. Poleg tega v postopku nihče od udeležencev ni zatrjeval, da ima sporna parcela dostop zagotovljen po parceli 1112/5. Četrta nasprotna udeleženka je opozorila, da bo v primeru, da se sporna parcela izloči iz kompleksa preostalih treh parcel, nastal problem z dostopom, česar nihče ni prerekal, zato gre za nesporno dejstvo. Sodišče prve stopnje udeležencem ni razkrilo svojega stališča, da ima sporna parcela dostop zagotovljen po parceli 1112/5 in jim je onemogočilo, da se o navedenem dejstvu izjavijo, poleg tega pa je dejansko stanje v zvezi s tem zmotno ugotovljeno. Čez parcelo 1112/5 ni mogoče dostopati na sporno parcelo, saj ne gre za javno pot, temveč za zemljišče v zasebni lastnini, namenjeno za dostop do posameznih hiš novomeškega elitnega stanovanjskega naselja, ki je zaprtega tipa, na meji med parcelama pa je postavljen oporni zid v višini 1,2 metra. Prav tako bi moralo sodišče v večji meri upoštevati okoliščino, da je tretji nasprotni udeleženec lastnik sporne parcele le v deležu približno 15 %, medtem ko sta četrta nasprotna udeleženka in peti nasprotni udeleženec solastnika skupaj v deležu 36,5 %, zaradi česar se je dodelitev parcele tretjemu nasprotnemu udeležencu brez pravne podlage sprevrgla v civilno delitev. Štirje nasprotni udeleženci se pritožujejo tudi glede stroškov postopka in sicer, da je sodišče nepravilno odločilo, da so jih dolžni plačati samo oni, predlagatelj pa ne. Če je bil predlagatelj oproščen plačila sodne takse, bi moralo sodišče postopati skladno z določili Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Poleg tega bi moralo nasprotnim udeležencem plačilo taks naložiti s plačilnim nalogom, da bi imeli možnost ugovora. Smiselno enako velja tudi za stroške izvedencev. Predlagatelj je z izpodbijanim sklepom pridobil določeno premoženje, zato bi sodišče stroške moralo naložiti v plačilo tudi njemu. Predlagajo, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje ter priglašajo pritožbene stroške.

3Predlagatelj in tretji nasprotni udeleženec na pritožbo nista odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je 18 parcel v solasti udeležencev nepravdnega postopka pravilno razdelilo po pravni podlagi 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), kar s pritožbo ni izpodbijano. To je storilo tako, da je po izvedencih kmetijske, gradbene in gozdne stroke ocenilo vrednosti posameznih parcel ter njihovo skupno vrednost. Ocenilo je vrednost solastninskih deležev predlagatelja in nasprotnih udeležencev, opravilo delitev in naložilo doplačila. Pravilno je obrazložilo, da upravičen interes, ki ga zapoveduje zgoraj navedeno določilo, predstavlja pravni standard, ki ga mora sodišče v konkretnem primeru zapolniti. Pri tem je navedlo, da se je pri delitvi parcel (1) poskušalo čimbolj približati volji solastnikov ter (2) da vsak od udeležencev dobi enovit, zaokrožen kompleks, (3) ki v največji možni meri ustreza vrednosti idealnih deležev.

6Ker so udeleženci glede delitve parcele 1106/1 podali svoja videnja in pripombe, je sodišče posebej za to parcelo v 31. točki obrazložilo, da je ni dodelilo četrti nasprotni udeleženki in petemu nasprotnemu udeležencu iz razloga, ker je četrta nasprotna udeleženka to parcelo prodajala, kar izkazuje, da do nje nima upravičenega interesa, nasprotno pa tretji nasprotni udeleženec nikoli ni imel namena odsvojiti svojega solastniškega deleža na tej parceli, saj si je v postopku prodaje parcele ves čas prizadeval pridobiti celotno parcelo in se je priglasil v upravnem postopku kot kupec. Nadalje je upoštevalo, da sta četrta nasprotna udeleženka in peti nasprotni udeleženec z njima dodeljenimi parcelami 191, 1103/1 in 1106/2 pridobila v naravi zaokrožen kompleks, ki se nahaja preko ceste domačije na naslovu Š. 5, kjer sta preživela otroštvo. Pri tem je ugotovilo še, da parcela 1106/1 ne predstavlja zaokrožene celote s preostalimi tremi parcelami, saj gre za njivo, ki je postavljena prečno na zaokroženo celoto preostalih treh parcel. Poleg tega je upoštevalo, da vrednost navedenih treh parcel približno ustreza skupni vrednosti idealnih deležev četrte nasprotne udeleženke in petega nasprotnega udeleženca. Zavrnilo je njun ugovor glede možnega dostopa zgolj s parcel, ki so jima bile dodeljene, in ugotovilo možnost dostopa tudi s parcele 1112/5. Odločitev sodišča prve stopnje je glede parcele 1106/1 pravilna v dejanskem in pravnem pogledu. Sodišče tudi ni storilo očitanih postopkovnih kršitev. Takšno odločitev sodišča pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sprejema in potrjuje ter se v nadaljevanju izreka do pritožbenih ugovorov.

7Prvi pritožbeni ugovor ni utemeljen – v 12. točki obrazložitve je sodišče prve stopnje opredelilo pravno podlago, tam je pravilno navedlo ZNP. Res je, ko je odločalo o stroških postopka, zmotno zapisalo 116. člen ZNP-1, a navedeno na odločitev sodišča prve stopnje ne more vplivati, glede na to, da je ta določba identična 126. členu ZNP.

8Drugi pritožbeni ugovor ni utemeljen – protispisne so pritožbene navedbe, da naj bi bilo v postopku nesporno dejstvo, da parcele 1106/1, 191, 1103/1 in 1106/2 tvorijo zaokrožen kompleks, še posebej, ker je četrta nasprotna udeleženka v postopku vseskozi zatrjevala, da to predstavljajo le parcele 191, 1103/1 in 1106/2, za katere je predlagala, da se dodelijo njej in petemu nasprotnemu udeležencu (pripravljalna vloga z dne 21. 2. 2018 – list. št. 97, pripravljalna vloga z dne 10. 4. 2018 – list. št. 152 in dopis četrte nasprotne udeleženke v prilogi B11). Vse do zadnjega naroka sta torej četrta nasprotna udeleženka in peti nasprotni udeleženec štela za zaokroženo celoto navedene tri parcele. Tudi iz zapisa naroka 22. 1. 2020 ne izhaja, da bi bilo v postopku nesporno, da zaokroženo celoto predstavljajo navedene tri parcele in sporna parcela 1106/1. Glede te parcele je četrta nasprotna udeleženka na tem naroku prvič navajala, da jo je pripravljena prevzeti zaradi dostopa preko treh parcel, za katere izkazuje upravičen interes, saj bo v nasprotnem treba reševati vprašanje dostopa, ničesar pa ni navajala glede zaokrožene celote štirih parcel. Na tem naroku je interes do te parcele še vedno izkazoval tudi tretji nasprotni udeleženec. V svoji navedbi, da je smotrno, da nepremičnine dobi eden od udeležencev, ker tvorijo zaokrožen kompleks, pa sporne parcele ni omenil, ampak se njegove navedbe nanašajo na predhodni odstavek, kjer je peta nasprotna udeleženka podala trditve glede domačije in sporne parcele prav tako ni omenila. Sodišče je torej pravilno ugotavljalo, katere parcele predstavljajo zaokrožen kompleks in ni prišlo do kršitve razpravnega načela.

9Tretji pritožbeni ugovor ni utemeljen – sodišče ni storilo postopkovnih kršitev z ugotovitvijo, da tožnica nima interesa za sporno parcelo 1106/1, ker je svoj solastninski delež v upravnem postopku prodajala. Tudi ni utemeljen očitek, da bi moralo v zvezi s tem izvesti materialno procesno vodstvo in udeležencem omogočiti izjavo o odločilnem dejstvu, kaj je razlog prodaje. Četrta nasprotna udeleženka je v postopku s pripravljalno vlogo z dne 21. 2. 2018 (list. št. 97) sodišče in ostale udeležence sama obvestila o prodaji in v zvezi s tem predlagala prekinitev postopka, predložila je tudi listine (prilogi B9 in B10), ki takšno prodajo izkazujejo. Če je želela pojasniti razloge za prodajo, bi jih lahko tekom postopka in ji zato ni bila odvzeta pravica do izjave. Tudi sicer pritožbeno sodišče njene pritožbene navedbe, da je parcelo prodajala zato, da bi jo sosedje lahko lastninsko priključili k svoji parceli in s tem zaokrožili svoj kompleks s funkcijo kmetijskega zemljišča in zelenega pasu ob naselju, četrta nasprotna udeleženka in peti nasprotni udeleženec pa bi še naprej poskrbela za kmetijsko obdelavo zemljišča, ocenjuje kot prirejene za potrebe tega postopka, saj listine, ki jih je predložila, izkazujejo ekonomski interes prodaje parcele (ponudba v prilogi B9). Ali je tretji nasprotni udeleženec, ki mu je sodišče sporno parcelo dodelilo, zainteresiran za kmetijsko obdelavo ali za spremembo parcele v stavbno zemljišče in prodajo te, pa je nebistveno in na odločitev sodišča ne more vplivati. Poleg tega navedena trditev predstavlja neupoštevno pritožbeno novoto (337. člen ZPP), nasprotna udeleženka bi jo lahko podala že tekom postopka, zato ji tudi v zvezi s tem ni bila prekršena pravica do izjave.

10Četrti pritožbeni ugovor ni utemeljen – pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je dostop na sporno parcelo 1106/1 možen tudi s parcele 1112/5, saj je k pritožbi priložena fotografija betonskega zidu (priloga B79), ki preprečuje dostop na sporno parcelo s te parcele. Drži tudi, kar izhaja iz podatkov zemljiške knjige (priloga B78), da je lastnica parcele 1112/5, ki v naravi predstavlja pot do zaključenega naselja, Banka X. in gre pritrditi pritožbenim navedbam, da gre za stanovanjsko naselje zaprtega tipa. Navedena dokazila pritožbeno sodišče sprejema, saj četrta nasprotna udeleženka in peti nasprotni udeleženec s stališčem sodišča o dostopu nista bila seznanjena prej, kot s prejemom izpodbijanega sklepa. A navedeno dejstvo, da preko parcele 1112/5 ni mogoče dostopati na sporno parcelo 1106/1, ne more spremeniti odločitve sodišča. Sporna parcela je bila dodeljena tretjemu nasprotnemu udeležencu, ki si bo moral dostop do nje urediti na podlagi obstoječih pravnih podlag (npr. pogodbena ali služnost po odločbi sodišča ali nujna pot), in bi bil kvečjemu on tisti, ki bi imel skladno z obstoječo zakonodajo v tem delitvenem postopku pravico zahtevati ustanovitev služnosti (125. člen ZNP). Ker v zvezi s tem ni podal pritožbe, so pritožbeni ugovori glede (ne)možnosti dostopa nebistveni.

11Peti pritožbeni ugovor ni utemeljen – drži pritožbena navedba, da imata četrta nasprotna udeleženka in peti nasprotni udeleženec skupaj večji solastniški delež sporne parcele 1106/1 kot tretji nasprotni udeleženec, a ne drži, da bi moralo sodišče to okoliščino upoštevati v večji meri. Če bi sodišče moralo upoštevati velikosti solastninskih deležev udeležencev pri vsaki od 18 parcel, ki jih je delilo v tem postopku, potem jih nikoli ne bi moglo razdeliti v naravi. Zato pravilno ni upoštevalo posameznih velikosti solastninskih deležev pri posameznih parcelah, ampak je, kot zgoraj navedeno, pravilno zapolnilo pravni standard delitve med drugim tudi z upoštevanjem velikosti oziroma vrednosti skupnih idealnih deležev udeležencev postopka. Zato ne drži pritožbena navedba, da se je dodelitev parcele 1106/1 tretjemu nasprotnemu udeležencu sprevrgla v civilno delitev.

12In končno ni utemeljen niti šesti pritožbeni ugovor v zvezi z odločitvijo o stroških postopka – ni res, da sodišče ni navedlo razlogov za svojo odločitev. V 37. točki je obrazložilo, da udeleženci trpijo stroške postopka v sorazmerju z velikostjo svojih idealnih deležev, kar je skladno s 126. členom ZNP in pritožba navedenega opredeljeno ne izpodbija. Sodišče prve stopnje je v 38. točki obrazložitve ugotovilo, da znašajo stroški sodnih taks 1.382,40 EUR, kar je izkazano z odmero sodne takse na prvi strani sodnega spisa v tej vrednosti in je pritožbena navedba, da obveznost plačila sodne takse ni izkazana, neutemeljena. Nasprotnim udeležencem je naložilo plačilo sodne takse v skupni vrednosti 1.119,74 EUR, torej skladno z višino njihovih solastniških deležev. V postopku ni bilo sporno, da je bil predlagatelj oproščen plačila sodne takse. Zato je sodišče ravnalo prav, ker mu plačila sodne takse, ki odpade na njegov solastniški delež, ni naložilo. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo nasprotnim udeležencem naložiti plačilo sodne takse s plačilnim nalogom, zoper katerega bi imeli možnost ugovora oziroma vložitev predloga za oprostitev sodnih taks. Takšna taksna oprostitev skladno z obstoječo zakonodajo in sodno prakso ni več možna, saj ob koncu postopka taksa predstavlja stroške postopka,¹ o katerih sodišče odloča na podlagi procesnih zakonov s sklepom.² Glede izvedenskih stroškov je sodišče v 39. točki obrazložitve ugotovilo, da znašajo 1.461,60 EUR, nasprotnim udeležencem pa glede na višino njihovih solastninskih deležev naložilo plačilo 1.183,90 EUR na račun Okrožnega sodišča v Novem mestu, kar je storilo pravilno, saj je v tem delu predlagatelj pridobil brezplačno pravno pomoč.

13Sodna praksa je tako v primeru drugega in četrtega odstavka 15. člena ZST-1 kot 46., 48. in 49. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) jasna, in sicer, da zgolj prisoja določenega premoženja s sodno odločbo še ne pomeni pridobitve premoženja, ampak mora biti ta pridobitev tudi realno izkazana, kar pritožba zgolj pavšalno zatrjuje. Postavlja se tudi vprašanje, ali je predlagatelj sploh pridobil kakšno premoženje, saj se je njegov solastniški delež pri več parcelah spremenil v lastniški delež pri posameznih parcelah vključno z določenim denarnim nadomestilom, kar pomeni, da se je ena oblika premoženja preoblikovala v drugo obliko premoženja enake vrednosti.

14Nasprotni udeleženci pa v zvezi s stroškovno odločitvijo sodišča prve stopnje, ki predlagatelju plačila stroškov ni naložilo (iz razloga oprostitve plačila sodne takse in pridobitve brezplačne pravne pomoči za plačilo izvedenskih stroškov) v tej fazi postopka niti nimajo pravnega interesa za pritožbo, saj jim ni bilo naloženo plačilo stroškov postopka preko njihovih solastninskih deležev. V primeru, da bodo pristojni organi sodišča ugotavljali, ali je predlagatelj pridobil kakšno premoženje, ter bodo skladno z zgoraj navedenimi določbami ZST-1 in ZBPP morebiti naložili plačilo sodne takse in izvedenskih stroškov, ki odpadejo na predlagatelja, nasprotnim udeležencem, bodo morali to storiti s sklepom ali s plačilnim nalogom,³ zoper katera bodo nasprotni udeleženci imeli pravno varstvo.

15Ob povedanem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v povezavi s 37. členom ZNP sklep v izpodbijanem delu potrdilo.

16Ker pritožniki s pritožbo niso uspeli, nosijo svoje pritožbene stroške.

¹ Prvi odstavek 15. člena ZST-1.
² VSL Sklep II Cpg 164/2019.
³ Drugi in tretji odstavek 15. člena v povezavi s 34. členom ZST-1.