VSL Sklep Cst 426/2020

Pritožba se zavrže.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (I.) da se sodni tolmački V. V. odmeri nagrada za opravljeno delo pisnega prevajanja v skupnem znesku 123,00 EUR, (II) da sodna tolmačka ni zavezanka za plačilo DDV, (III) da plačilo skupnega zneska v višini 123,00 EUR izplača stečajni upravitelj na njen transakcijski račun in da se plačilo izvede najkasneje v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa.

Zoper takšen sklep (III. točka izreka) se je pritožil upravitelj zaradi bistvenih kršitev pravil Zakona o finančnem poslovanju, postopkov zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da višje sodišče sklep spremeni tako, da naj stroške plača sodišče iz svojega proračuna.

Pritožba ni dovoljena.

Določba 126. člena ZFPPIPP določa procesno legitimacijo za vložitev pritožbe in sicer pritožbo lahko vloži vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. V drugem odstavku istega člena je določeno, da upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon.

V izpodbijanem delu je sodišče sprejelo odločitev o stroških postopka (v isti stečajni zadevi je višje sodišče to ob presoji enake pritožbe povedalo že v sklepu Cst 313/2020). Sklep je bil izdan v skladu z določbami pododdelka 5.9.2. ZFPPIPP, ki določa plačilo stroškov stečajnega postopka. Zakon ne daje izrecne procesne legitimacije upravitelju za izpodbijanje sklepa, s katerim je sodišče odločilo o stroških postopka. To pa, glede na drugi odstavek 126. člena ZFPPIPP, pomeni, da upravitelj nima pravice do pritožbe zoper tovrsten sklep sodišča.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.