VSM Sklep IV Kp 52393/2018

I. Pritožba obsojenca J.M. se kot neutemeljena zavrne.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prošnjo obsojenca J.M. z dne 5. 5. 2020, za nadomestitev plačila stroškov kazenskega postopka v višini 652,20 EUR in odvzete premoženjske koristi v višini 7.175,09 EUR z opravljanjem dela v splošno korist, zavrglo.

2Proti takemu sklepu se je obsojenec pritožil. V njej se sklicuje na določbo četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), po katerem sme sodišče obdolženca oprostiti povrnitve vseh stroškov ali dela stroškov kazenskega postopka, če je zaradi plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je dolžan vzdrževati. Sodišču prve stopnje še očita, da je spregledalo dejstvo, da je bil od leta 2013 dalje v osebnem stečaju, domnevna premoženjska korist pa izvira iz let 2011 in 2012, kar posledično pomeni, da denarne terjatve, ki so obstajale ob začetku stečajnega postopka, predstavljajo odpust obveznosti dolžnika, kar posledično pomeni, da te terjatve ne obstojajo več. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ga oprosti povrnitve vseh stroškov kazenskega postopka ter plačila premoženjskopravnega zahtevka po predmetni sodbi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Obsojenec povsem spregleda, da je sodišče prve stopnje dne 24. 1. 2020 izdalo sodbo o kaznovalnem nalogu. Kljub pravilnemu pravnemu pouku, da bo po izteku roka za ugovor, če ta ne bo vložen, sodba o kaznovalnem nalogu postala pravnomočna in bo izrečena kazenska sankcija oziroma ukrep izvršen, pritožnik ni ugovarjal (list. št. 207).

5Ko je prejel plačilna naloga za plačilo stroškov kazenskega postopka (list. št. 213) in za plačilo nadomestila za odvzeto premoženjsko korist (list. št. 214), pa je sodišču poslal prošnji za opravljanje dela v splošno korist, da bi na tak način "oddelal" nastale stroške kazenskega postopka v višini 652,20 EUR in nadomestilo za odvzeto premoženjsko korist v višini 7.175,09 EUR (list. št. 216 in 217).

6Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko takima prošnjama ni ugodilo z obrazložitvijo, da Kazenski zakonik in Zakon o kazenskem postopku takšne možnosti nadomestitve odvzete premoženjske koristi in plačila stroškov kazenskega postopka z opravljanjem dela v splošno korist ne urejata, zaradi česar izpodbijanega sklepa na način, kot predlaga obsojenec v pritožbi, ni moč spremeniti.

7Ker je sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, pritožba obsojenca pa neutemeljena, je sodišče prve stopnje o njej odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

8Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da bi sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko bi predloga obsojenca zavrnilo kot neutemeljena prav iz razlogov, ki jih je sicer pravilno navedlo v točkah 3 in 4 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Predloga obsojenca namreč nista bila nedovoljena in tudi ne prepozno vložena, da bi ju bilo moč zavreči.

9Pritožbeno sodišče obsojencu ni naložilo plačila posebne takse v kazenskem postopku (tar. št. 74013 Taksne tarife) zaradi obsojenčevega slabega finančnega stanja, kot ga opisuje v pritožbi (prvi odstavek 98. člena v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP).