VSM Sklep II Kp 20000/2018

Pritožbi obsojenega M.U. se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Okrožno sodišče v Mariboru je z izpodbijanim sklepom kot neutemeljen zavrnilo predlog obsojenega M.U. za odpravo ukrepa varstvenega nadzorstva, v okviru katerega je bilo obsojencu dano navodilo, da se ne sme približati oškodovanki A.C. na razdaljo, manjšo od 200 m, ter da je ne sme nadlegovati po komunikacijskih sredstvih.

2Zoper sklep se je obsojenec pritožil zaradi nepopolne oziroma zmotne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje svojo odločitev primarno utemeljuje z dejstvom, da sta bili s strani oškodovanke A.C. prijavljeni kršitvi, ki naj bi ju obsojenec storil kmalu po odpustu iz pripora, v avgustu in septembru 2018, nadalje pa sodišče izpostavlja še poročilo Probacijske enote z dne 13. 3. 2020, iz katerega izhaja, da obsojenec ne priznava nasilnega vedenja zoper oškodovanko. Zato je po oceni sodišča izrečeni ukrep varstvenega nadzorstva, kljub temu, da oškodovanka po avgustu 2018 ni več prijavila nobene kršitve navodila s strani obsojenca, še vedno potreben.

5Povzetim razlogom izpodbijanega sklepa obsojenec utemeljeno nasprotuje. Ob sklicevanju na prijavljeni kršitvi oškodovanke v letu 2018, namreč sodišče prve stopnje v nadaljevanju zapiše, da lahko do preklica pogojne obsodbe privede le obsojenčevo ravnanje v primeru, da bi le-ta namerno prekršil odrejeno navodilo prepovedi približevanja oškodovanki, takšna namerna kršitev pa ni bila ugotovljena. Glede poročila Probacijske enote z dne 13. 3. 2020, na katerega se tudi sklicuje sodišče, pa obsojenec utemeljeno izpostavlja, da je precej skopo, kot je sicer v mnenju na prošnjo obsojenca za odpravo ukrepa varstvenega nadzorstva zapisalo že Okrožno državno tožilstvo v Mariboru. Res je, da iz poročila izhaja, da obsojenec nasilnega vedenja do oškodovanke ne priznava, vendar slednji v pritožbi poudarja, da so bile njegove besede v razgovoru s svetovalko razumljene in interpretirane narobe. Pri tem ni nepomembno, da prav iz vseh vmesnih poročil Probacijske enote izhaja, da obsojenec na razgovore prihaja redno, v skladu z osebnim načrtom, in da v razgovorih tudi sodeluje. Že v prošnji za ukinitev ukrepa varstvenega nadzorstva je obsojenec navajal, da se je v letu 2018 udeležil desetih terapevtskih srečanj, nadaljevanje pa po mnenju terapevtke ni bilo več potrebno. V želji, da si čimprej uredi življenje in ga zastavi na novo, je v začetku leta 2019 poiskal tudi strokovno pomoč psihiatra in psihoterapevta dr. F., in se pri njem udeleževal rednih obravnav vse do konca decembra 2019, ko je doktor presodil, da nadaljnja obravnava ni več potrebna. Glede teh obdolženčevih trditev pa v zadnjem vmesnem poročilu Probacijske enote ni prav nobenih podatkov in nobenega mnenja, zato je poročilo tudi po oceni višjega sodišča skopo oziroma preveč pomanjkljivo.

6Ob ugotovljenih dejstvih, da se obdolženec razgovorov na Probacijski enoti udeležuje redno, in da sodišče prve stopnje ni ugotovilo nobenih namernih kršitev izrečenega varstvenega ukrepa in v okviru tega odrejenih navodil, je za sprejem popolne, pravilne in nenazadnje tudi pravične odločitve o predlogu obsojenca za odpravo ukrepa varstvenega nadzorstva, nujno potrebno presoditi tudi navedbe obsojenca o uspešno zaključenih terapevtskih procesih, ter v zvezi s tem primarno pridobiti še mnenje Probacijske enote.

7Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi obsojenca ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (tretji odstavek 402. člena ZKP). Slednje bo zato o predlogu obsojenca odločilo ponovno, v skladu s smernicami oziroma navodili višjega sodišča v tej odločbi.