VSL Sodba I Cp 1443/2020

Pritožba se zavrne in se sodba na podlagi pripoznave potrdi.

1Sodišče prve stopnje je po delnem umiku tožbe izdalo sodbo na podlagi pripoznave (316. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP), s katero je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, da ji je toženec dolžan plačati 62.400,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 1. 2020.

2Zoper sodbo se je toženec pritožil. Navaja, da je izjavo o pripoznavi podal površno in pod časovnim pritiskom (vplivom prisile) in zvijače, da ni bil sposoben oceniti stanja in posledic dejanja, kar da je spoznal šele kasneje.

3Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče je v okviru preizkusa izpodbijane sodbe na podlagi pripoznave, ki ga je spričo izrecne določbe 2. odst. 350. člena ZPP opravilo po uradni dolžnosti, ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru pravilno in zakonito izdalo sodbo na podlagi pripoznave, saj je toženec na naroku 26. 2. 2020 brezpogojno izjavil, da je zahtevek tožeče stranke v še spornem delu - za 62.400,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 1. 2020, torej po delnem umiku tožbe, utemeljen in da bo ta znesek plačal. Da naj bi bilo to v naglici in zato pod prisilo in zvijačo, pritožnik z ničemer ne podkrepi, zato takega pavšalnega očitka ni mogoče upoštevati in nanj tudi ne bolj konkretno odgovoriti.

6Pritožbo je bilo torej treba zavrniti in sodbo na podlagi pripoznave potrditi (353. čl. ZPP).