VSC Sklep II Kp 38305/2019

I. Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Po 484. členu Zakona o kazenskem postopku stroški pritožbenega postopka bremenijo proračun.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Celju po sodnici za mladoletnike, na podlagi prvega odstavka 475. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), iz razloga smotrnosti ustavilo kazenski postopek zoper starejšega mladoletnika N. Š., zaradi kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) in zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1. Na podlagi 484. člena ZKP je odločilo, da se oškodovano družbo A. d.d. Maribor s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo, medtem ko stroški kazenskega postopka, po prvem odstavku 96. člena ZKP, bremenijo proračun.

2Zoper navedeni sklep sta se pritožila starejši mladoletnik in njegov oče, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Oba predlagata nadaljevanje kazenskega postopka.

3Pritožbi nista utemeljeni.

4Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb ter ob upoštevanju podatkov kazenskega spisa, pritožbeni senat za mladoletnike ne dvomi v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je zaključilo, da ni več smiselno nadaljevati kazenskega postopka zoper mladoletnika in ga je v posledica tega ustavilo. Pri tem se je sklicevalo na obsežne argumente, v izpodbijanem sklepu povzetega državno tožilskega predloga za ustavitev postopka, ki pa jih pritožnika ne problematizirata.

5Glede pritožbenih očitkov obeh pritožnikov, da mladoletniku v pripravljalnem postopku ni bila zagotovljena pravna pomoč zagovornika, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da za postavitev mladoletniku zagovornika po uradni dolžnosti, niso bili izpolnjeni zakonski pogoji. Obvezna obramba mladoletnika je po drugem odstavku 454. člena ZKP namreč določena le tedaj, če proti njemu teče postopek za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora nad tri leta, za druga kazniva dejanja, za katera je predpisana milejša kazen pa le, če sodnik za mladoletnike spozna, da mu je zagovornik potreben. V obravnavanem postopku pa se je mladoletniku očitalo kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1, za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do enega leta in kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1, za katero je predpisana zaporna kazen do dveh let. Ob neizpolnjevanju zakonskih pogojev za postavitev zagovornika, glede na predpisano kazen za mladoletniku očitana kazniva dejanja, pa je sodnica za mladoletnike očitno ocenilo, da se je mladoletnik, glede na svojo starost, osebne lastnosti, stopnjo duševne razvitosti ter naravo očitanih mu kaznivih dejanj, sposoben sam uspešno braniti. Prav tako pa je mladoletnik na zaslišanju dne 27. 9. 2019, pri katerem je bil navzoč tudi njegov oče (list. št. 46), izrecno izjavil, da se pravici do zagovornika odpoveduje. Zato sta pritožbi v tem delu povsem neutemeljeni.

6Mladoletnikov oče M. Š. se z vloženo pritožbo ponovno zavzema za izplačilo potnih stroškov v zvezi s prihodom priče R. Š. iz M. na zaslišanje pri sodišču, dne 27. 9. 2019. O teh stroških je bilo že odločeno s sklepom I Kmp 38305/2019 z dne 27. 9. 2019 in sicer, da se M. Š. priznajo potni stroški v višini 114, 40 EUR, ki se nakažejo na njegov račun št. SI 56044030258572203, odprt pri banki .... .

7Glede na to, da sodišče prve stopnje mladoletniku ni izreklo vzgojnega ukrepa in da je z izpodbijanim sklepom kazenski postopek zoper njega ustavilo, so brezpredmetne pritožbene navedbe M. Š., da niso nikoli izrazili mladoletnikove pripravljenosti za sodelovanje v primeru izreka vzgojnega ukrepa. Kot že navedeno, mladoletniku v tem kazenskem postopku ni bil in ne bo izrečen vzgojni ukrep, kar pa je v skladu s predlogom M. Š., ki v zadnjem stavku svoje pritožbe izraža pričakovanje, da sodišče druge stopnje zoper njegovega sina postopek ustavi ali izreče oprostilno sodbo. Ker je bil torej postopek zoper mladoletnika ustavljen, se pritožbeno sodišče ni spuščalo v presojo pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, izraženega v državno tožilskem predlogu za ustavitev kazenskega postopka proti mladoletniku.

8Glede na vse navedeno, pritožbeno sodišče zaključuje, da razlogi, s katerimi pritožnika izpodbijata sklep sodišča prve stopnje, niso utemeljeni. Ker pa tudi uradni preizkus izpodbijanega sklepa v okviru prvega odstavka 383. člena ZKP, ni pokazal kršitev v škodo mladoletnika, je sodišče druge stopnje pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi kazenskega postopka potrdilo.

9Po 484. členu ZKP bremenijo stroški pritožbenega dela tega kazenskega postopka, proračun.